Franja

sér (siv) gris

sera glava tête grise
brkati ser (siv) (jastreb) vautour moški spol

siv (-a, -o) grau (biserno perlgrau, cementno zementgrau, golobje taubengrau, jekleno stahlgrau, mišje mausgrau, modrikasto blaugrau, srebrno silbergrau, svetlo hellgrau, svinčeno bleigrau, temno dunkelgrau); Grau- (cona die Grauzone, krzno das Grauwerk)
siva davnina figurativno die graue Vorzeit
anatomija siva substanca die graue Substanz
sive celice die grauen Zellen množina
sivi trg der Graumarkt
sivi lasje graue Haare
s sivo brado graubärtig

sȋv síva sívo, dol. sȋvī -ā -ō siv: -a boja; -i soko; -i medvjed zool. sivi medved -i pacov, štakor; -a mrena med. siva mrena, cataracta; -a eminencija; -a masa anat. siva masa

sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly

sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
svetlo (temno) sív light (dark) grey
biserno sív pearl-grey
imeti sívo brado to have a grizzled beard
postati sív to grow grey
delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it

sív gris

siva barva couleur grise, gris moški spol
siva brada barbe grise
siva eminenca éminence grise
sivi lasje cheveux gris
postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
sivo pobarvati peindre en gris
slikati v sivem peindre en grisaille
siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
svetlo (temno) siv gris clair (foncé)

sív (-a -o)

A) adj.

1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio

sív -a -o, mn. -i -e -a
1. siv: -a barva; -a eminenca
2. sijed, sed: -a glava; -i lasje
sijeda kosa; -a starost
3. sur: -i orel; -o skalovje; -a teorija
4. tmuran, tmurni, natušten: -o nebo; siv dan
5. davni, drevni, izblijedjeli, izbledeli: -a preteklost
6. šuplji: -a učenost

sív gris (tudi nebo) ; (oblak) pardo ; (las) encanecido

sivi lasje canas f pl
dobiti sive lase encanecer
zaradi tega si ne delam sivih las fam eso no me preocupa lo más mínimo
siva barva gris m
sivo pobarvati pintar de (color) gris
siva mrena (med) catarata f
siva vsakdanjost el quehacer cotidiano
postati siv ponerse gris
slikati v sivem pintar en claroscuro
siva eminenca eminencia f gris
modro (svinčeno, temno) siv gris azulado (plomo, oscuro)

sív, sívi prid., си́вий прикм., сі́рий прикм.

sív -a -o prid. gri, sur
□ pepelnato siv cenuşiu, fumuriu; cărunt

svêtlo sív (de color) gris claro

albeō -ēre (albus) bel biti, beliti se: Sil., campi... ossibus albent V., quod (caput) ut videam canis albere capillis O., albente caelo Sis. ap. Q., C. ali caelo albente Auct. b. Afr. ko se je svitalo (danilo), membra in eum pallorem albentia T. tako beli in bledi. Večinoma kot adj. pt. pr. albēns -entis bel, siv, bled: vitta, comae, rosae O., spumae O., T., ossa T., equi Cu., Plin. iun.; pesn. = svetel, bleščeč: aethra Sil. in = brez okrasa, neokrašen: Val. Fl.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

bigio agg. (m pl. -gi)

1. siv; temen, črn; oblačen:
cielo bigio temno, črno nebo
tempo bigio oblačno vreme

2. pren. neodločen, dvoličen (zlasti v politiki)
PREGOVORI: di notte i gatti sono bigi preg. ponoči je vsaka krava črna

caesius 3 (caelum2) modro siv, siv: dicere licebit... caesios oculos Minervae, caeruleos esse Neptuni Ci., caesii oculi Vitr., caesii (oculi) in tenebris clariores Plin., pupillae caesius color Cels; occ. z modro sivimi očmi, sivook, mačjeok: Corn., virgo Ter., Lucr., leo Cat. — Superl. caesissumus navaja Varr. — Kot rodbinsko ime Caesius -iī, m Cezij: Cat., P. Caes. Publij Cezij: Ci., Caes. Cordus Cezij Kord: T., Caes. Nasika Cezij Nazika: T., poseb. Caes. Bassus Cezij Bas, lirski pesnik in prijatelj pesnika Perzija: Pers., Q.

cano siv, bel (lasje); sivolas, belolas; star; pameten, moder

cānus 3 (iz *casnos; prim. sab. cascus siv od starosti, star, lat. cariēs iz *casiēs)

1. siv, pepelnat, belkast: aequora Enn. fr., mare Plin. iun., aqua O., cani fluctus Ci. penasti, c. nix Lucr., H., grandine canus Athos, c. lupus, cana pluma cycni O., seges O. rumena setev, gelu V., December Mart. (ker je v tem mesecu narava siva); poseb.: cani capilli H., O., Ph., crinis Cat., O., caput Pl., O., Cat., Tib., barba Mart.; kot subst. cānī -ōrum, m (sc. capilli) sivi lasje: Val. Max., Sen. ph., non cani, nun rugae auctoritatem arripere possunt Ci., posuitque ad tempora canos O., anum simulat falsosque in tempora canos addit O., cani venerandi Sen. tr.; od tod

2. siv, sivolas = star, starikav, starodaven, častivreden, častitljiv: anilitas, senecrus Cat., Veritas Varr. ap. Non., Fides et Vesta, canae penetralia Vestae V., quidam bene canus Sen. ph., saecula c. Mart.

cenuşíu -e (-i) adj. (pepelnato) siv

chenu, e [šənü] adjectif belolas, siv (od starosti) poétique pokrit s snegom; gol (drevo); populaire, figuré izvrsten

du chenu nekaj finega, izvrstnega