Franja

seznani|ti se (-m se) seznanjati se s kom/čim: (jemanden/etwas) [kennenlernen] kennen lernen; s čim: sich informieren über; s kom: bekannt werden mit, Bekanntschaft schließen mit; pobliže: nähere Bekanntschaft machen/schließen mit, sich vertraut machen mit

dēgūstō -āre -āvī -ātum

1. pokusiti (pokušati): vinum Ca., Icti., pabulum integrum (nemešano) Mel., carnem, exta, corni florem Plin., multa Sen. ph.; inde (= te pijače) d. S., de lacu mustum Plin. iun., paulum ex singulis (cibis) Cels.; pesn.: ignes … celeri flammā degustant tigna trabesque Lucr. ogenj liže, lancea … summum degustat volnere corpus V. lahko rani (razi) kožo; pren.: litteras primis labris d. Q.; abs.: nec degustanti lotos amara fuit O., degustando cognoscere Auct. b. Alx.

2. pren. okusiti (okušati), poskusiti (poskušati), seznaniti se s kom, s čim: visne … ipse eandem (vitam) degustare … ? Ci., eorum … mentes sensusque d. Ci., istum convivam tuum degustes Ci. ep. preskusi, d. summatim ingenia maximorum virorum Sen. ph., et tu, Galba, degustabis imperium T.; s praep.: degustandum ex philosophia censet Enn. fr., d. aliquid speculae ex eius sermone Ci. malce upanja dobiti (nadejati se) iz … , vellem aliquid degustasses de fabulis Brutus in Ci. ep.; occ. površno obravnavati kaj, površno dotakniti (dotikati) se česa: d. genera, haec prooemio, plures … quasi degustatae (materiae) Q.

pick up

1. prehodni glagol
razkopati, odkopati (s krampom); vzdigniti, pobrati; vzeti v roke, poprijeti, na novo začeti, lotiti se česa; vzeti koga v avto, pobrati koga s ceste, priti po koga (z avtom)
pogovorno mimogrede spoznati koga
ameriško, sleng prijeti koga, aretirati; odkriti (sled); uloviti, najti, prisluškovati (radijski oddaji); zagledati, naleteti na, najti (npr. staro sliko); slučajno izvedeti, slišati ali zagledati, mimogrede se naučiti, pobrati (npr. par tujih besed); nazaj dobiti (moč, zdravje)
ameriško pospešiti
ameriško, pogovorno vzeti (račun) nase in plačati

2. neprehodni glagol
ekonomija postaviti se zopet na noge, opomoči si; popraviti se; seznaniti se, spoprijateljiti se (with)
povečati brzino
figurativno priti k moči

to pick up a few dollars zaslužiti par dolarjev s priložnostnim delom
to pick up courage ojunačiti se
to pick o.s. up; ali to pick up one's crumbs okrevati, opomoči si
to pick up for a song dobiti skoraj zastonj
to pick up straws zaman se truditi
to pick up flesh rediti se

познакомиться seznaniti se

dīscō -ere, didicī (—) (iz reduplicirane obl. *didescō, indoev. kor. dek „sprejemati in dajati“, „dajati“, „dober zdeti se“; prim. lat. decēre, docēre, dexter, gr. διδάσκω, δέχομαι, δεξιός)

1. česa učiti se, naučiti se, navaditi (navajati) se, v logičnem pf. didicisse ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti; abs.: docta didici Pl. = učili so me in naučili, pueri studiose discunt Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., quos discentes vita defecit Ci., voluntas discendi Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., cupiditas discendi L., Sen. ph., homines dum docent discunt Sen. ph., pueri ad praescriptum discunt Q. se uče pisati, ad discendum promptus (puer) Q., discere apud grammaticos Q., puer discens Petr. brivski vajenec, čevljarski: Ulp. (dig.); subst. pt. pr. masc. discentes učenci, vajenci: L., Sen. ph., Suet.; z obj.: d. literas Pl. črke brati, litteras Graecas Athenis Ci., artes, ius civile Ci., multa oportet discat atque dediscat Ci., in minoribus navigiis se rudem esse, quinqueremes autem maiores gubernare didicisse Ci., d. elementa prima H., vitas et crimina silentum V. preiskovati, izsledovati, artem, palaestram Q.; v pass.: quod disci potuit Ci., ius discitur Q. Od kod? unde ius civile discatur Ci., inde vocabula prima d. Lucr., ab Hercule sacra didicisse Ci., quae Demosthenes a Platone didicerat Ci., se ita a patribus didicisse, ut … C., ex hoc (sc. ex audiendo) enim facillime disci arbitrabatur N., disce, puer, virtutem ex me V., didicit a Ctesidemo Plin. bil je Ktesidemov učenec. — Z inf. kot dopolnilom: vera loqui didici Pl. učil sem se, vajen sem, hi pueri non solum amare et amari didicerunt Ci., in conviviis saltare didicerunt Ci., ibi Latine — nam apud Numantiam loqui didicerat — exclamat … S., cum Romanis bellare bonis malisque meis (ob svojih dobrih in slabih izkušnjah) didici L., bene ferre magnam disce fortunam H.; pren.: nec varios discet lana mentiri colores V.; z ACI: populus didicit nihil foedius esse servitute Ci., didicerunt se totos esse perituros Ci., hi si didicerint non eadem omnibus esse honesta atque turpia N., bene qui didicere (so zaznali) deos securum agere aevom Lucr., deos didici securum agere aevum H., disce tamen, veniens aetas, ubi Livia nunc est porticus, immensae tecta fuisse domus O., usu didicisse pretiosam supellectilem … nihil aliud fuisse quam onera Cu., a Platone didicerat deos nihil esse Lact.; z odvisnim vprašanjem: prius disce, quid sit vivere Ter., plures discent, quemadmodum haec fiant Ci., didicit populus, quantum cuique crederet N., quae virtus et quanta, boni, sit vivere parvo, discite H., discite, femineis quid tela virilia praestent O., se experiendo didicisse, quam arduum, quam subiectum fortunae regendi cuncta onus T.; z dvojnim skladom: quem (prolept. = a quo) Vindelici didicere, quid Marte posses H.; z relativnim stavkom: disce, quae censet amicus H. poslušaj nasvet dobrega prijatelja; elipt.: discebant enim fidibus antiqui (sc. canere na strune brenkati) Ci.; z abl. instrumenti: d. armis Sen. rh.; z adv.: d. Latine Q.

2. spozna(va)ti, prepozna(va)ti: d. venientum vultūs V., crimine ab uno disce omnes V., haec ut certis possemus discere signis V., d. nectaris sucos H., me peritus discet Hiber Rhodanique potor H.; occ. (jur.) causam discere Ci., Q. zadevo spozna(va)ti, z zadevo seznaniti (seznanjati) se, o zadevi poučiti se: causam d. ab (ex) aliquo Ci., Q. po kom spozna(va)ti.

3. (i)zvedeti: ut quidem didici ego Pl., quae didici, dixi omnia Pl., quod ex pluribus testibus priore actione didicistis Ci., haec ubi rex didicit O., quod ubi primum didicit Demaratus Iust.; z ACI: Pl., Ci. ep., discit … Litaviccum ad sollicitandos Aequos profectum (esse) C., quos cum tantā celeritate venire rex didicisset Iust.; z odvisnim vprašanjem: hoc quam nihil sit, ex multis civitatibus didici Ci. sem izvedel, vem (logični pf.), a quo disceret senatus, quantum in Etruria belli esset L.

4. = docēre učiti: falsa discentes Amm.

Opomba: Pt. fut. disciturus: Ap. ap. Prisc.; sup. discitum navaja Prisc., sicer ni izpričan.

kennenlernen, kennen lernen (lernte kennen ...) spoznati, seznaniti se z

перезнакомиться seznaniti se med seboj

сведаться seznaniti se s kom, čim

acostumbrar navaditi; navajen biti, imeti navado

acostumbro salir imam navado, hoditi ven
acostumbrarse (a) navaditi se (na), seznaniti se (z)

acquaint [əkwéint] prehodni glagol (with s)
seznaniti; sporočiti, obvestiti

to be acquainted with s.o., s.th. poznati koga kaj
to become (ali get) acquainted seznaniti se, navaditi se

acquaintance [əkwéintəns] samostalnik
poznanstvo; znanec, -nka

on closer acquaintance ko se bolje seznanimo
to cultivate the acquaintance of s.o. biti s kom v prijateljskih stikih
to make (ali strike) acquaintance of s.o. seznaniti se s kom
upon what acquaintance? zakaj?
to have acquaintance with s.th. vedeti o čem

apprōccio m (pl. -ci)

1. približevanje:
tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se

2. pren. prvi stik, pristop:
l'approccio a un problema pristop k problemu

avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod

bekannt znan, poznan, allgemein bekannt splošno znan (für po) ; für etwas bekannt sein biti znan po; mit jemandem bekannt sein poznati se z; mit jemandem bekannt werden spoznati (koga), seznaniti se s kom; bekannt machen seznaniti (sich se) (mit z)

Bekanntschaft, die, poznanstvo; Bekanntschaft mit seznanjenost z; Bekanntschaft schließen mit seznaniti se z

cognizance [kɔ́gnizəns] samostalnik
spozna(va)nje, doznava; znak; pristojnost, kompetenca

to take special cognizance natančno preiskati
to have cognizance of s.th. vedeti o čem
within one's cognizance v območju koga
to take cognizance of s.th. seznaniti se s čim, vzeti na znanje

cōgnōscō -ere -gnōvī -gnitum (cum in gnōscere, gl. nōscō in prim. γι-γνώσκω)

1. (s)pozna(va)ti, (v logičnem pf. tudi =) poznati, vedeti, znati; (o osebah): ne cognoscerentur, involutis capitibus ad necem rapiebantur Ci., eam personam e cotidiana vita cognostis Ci., c. puerum in ludo N. seznaniti se z dečkom pri igri, matrem visu V., aliquem sermone ab ipso Ph.; (o stvareh): cognoscite Metelli litteras Ci., c. edictum Ci., corpora tactu Lucr., amnem assiduo venatu V.; (o abstr.): totam vitam, naturam moresque hominis ex ipsa legatione cognoscite Ci., si meam modestiam cognostis Ci. če poznate, c. acerrimi viri praestantem prudentiam N., naturam alicuius S., casus c. nostros V.; z odvisnim predikatom: disertissimum cognovi avum tuum Ci., Galliam sibi inimicam cognovit C., domus atque villas in urbium modum exaedificatas c. S.; predikatno določilo nadomeščeno z gen. ali abl. qualitatis: aliquem magnae inter Gallos auctoritatis cognovisse Ci., aliquem paratissimo animo cognovisse Ci. occ.
a) spozna(va)ti = zopet spozna(va)ti, prizna(va)ti za svoje: ostendimus Cethego signum: cognovit Ci., introductus est Statilius: cognovit manum suam Ci., c. inimicos suos S., hominem facie L., cuius erat facies, in qua mater paterque cognosci possent O.
b) pred sodiščem spozna(va)ti = istovetnost osebe prizna(va)ti, izprič(ev)ati: cum eum Syracusis amplius centum cives Romani cognoscerent Ci.
c) (evfem.) (s)poznati se s kom, (s)poznati koga (o spolnem občevanju), telesno združiti se s kom: virum cognovit adultera virgo O., Octavius Pontiam stupro cognitam interfecerat T., tacito iam cognita furto Deidamia mihi Stat.; eum ephebum Temni cognosces Ci. (dvoumno!).

2. pren. zazna(va)ti, opaziti (opažati), uvide(va)ti, spozna(va)ti, izvedeti, poizvedovati: nomen numquam auditum et cognitum Ci., cognita morte Trebonii Ci. ko se je izvedela smrt, hoc responso cognito N. na ta odgovor, re cognitā Ci. ko se je izvedelo; pleraque cognitū digna T.; ut ex Fannio cognovistis Ci. kakor ste slišali od Fanija, c. certiora ex aliquo Cu., ab Remis C., id a Gallicis armis C. po galskem orožju; pogosto logični pf. = poznati: si recte vestram prudentiam cognovi Ci., me, cuius fidem cognoverant Ci. so poznali, quod Divitiaci fratris summum in populum Rom. studium... cognoverat C. Sklada se
a) z ACI: Attici nostri te valde studiosum esse cognovi Ci. ep., postquam propinquos tuos (eos) esse cognovit N., signo detracto cognoscit sibi pereundum esse N., ab his cognoscit non longe ex eo loco oppidum Cassivellauni abesse C., id factum esse ex suis hospitibus cognoverant S.; v pass. z NCI: res falsa esse cognoscitur Ci., cognitus Iphicli surripuisse boves Pr. zasačen; redko s pt.: multo aliter rem publicam se habentem cognovit H. je našel v drugem stanju; v absolutnem abl. cognitō (potem) ko se je izvedelo: cognito vivere Ptolomaeum L., ex agrestibus cognito hostium naves ad Aethaliam stare L.
b) z odvisnim vprašanjem: cognoscite nunc, quae potestas decemviris... detur Ci., id quantae saluti fuerit universae Graeciae, bello cognitum est Persico N. se je pokazalo v perz. vojni, cognoscendi, quid fieret, facultas C., id socordiane an casu factum sit, parum cognovi S.; v absolutnem abl.: nondum cognito, qui fuisset exitus in Illyrico T. ko se še ni izvedelo.
c) z de: nunc cognosce de Bruto Ci. ep., ibi cognoscit de Clodii caede C., consul ex multis de hostium adventu cognovit S.

3. occ.
a) poizvedeti (poizvedovati): per exploratores cognoscit montem a suis teneri C., iis ducibus iter cognoverant C., qualis esset natura montis, qui cognoscerent, misit C., c., quae Avarici agerentur C., c. situm castrorum C., magnam multitudinem convenisse hostium in fines Pictonum litteris nuntiisque cognoscit Hirt., iter hostium ex perfugis c. S.
b) preisk(ov)ati, pretres(a)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati), presoditi; najprej splošno: accipe et cognosce signum Pl., operae pretium est legem ipsam cognoscere Ci., c. numerum tuorum militum reliquiasque Ci.; potem o gledališkem občinstvu: favete, adeste aequo animo et rem cognoscite Ter.; o sodnem postopanju = preisk(ov)ati, zasliš(ev)ati: c. controversias C., si qui perperam iudicasset, se cogniturum, cum cognovisset, animadversurum Ci., consules causam cognorunt Ci., a recuperatoribus causa cognoscitur Ci., causā cognitā capitis absolutus est N. po končani preiskavi; pogosto z de: consules de agro Campano separatim cognoscerent Ci., nunc de hac pecunia cognoscite Ci., cognoscere statuereque de controversiis regum L., c. de servo corrupto Icti.; redkeje o zagovorniku: ut rem tantam tot controversiis implicatam possem cognoscere Ci., causas diligenter penitusque c. Ci.
c) kaj proučiti (proučevati), (pre)brati (prim. gr. ἀναγιγνώσκω): litteras Ci., N., Demosthenem totum Ci., hunc librum cum ephori cognovissent N., quibus cognitis N. ko je to prebral, c. tibellum Suet. — Od tod adj.

1. pt. pr. cōgnōscēns -entis spoznavajoč koga, kaj: sui Corn.; adv. cōgnōscenter zaznavno, razločno: It.

2. pt. pf. cōgnitus 3
a) (po)znan: cognita clementia tua Ci., homo per se cognitus Ci. = homo novus, Aedui egregia virtute erant cogniti C., hoc non auditum, sed cognitum praedicamus N. po lastni poizvedbi (izkušnji), quanta sit herbarum potentia, nulli quam mihi cognitius O., magis hoc, quo sunt cognitiora (mala nostra), gravant O., tibi haec fuisse et esse cognitatissima ait phaselus Cat.
b) occ. preizkušen, potrjen: homo virtute cognita et spectata fide Ci., homo in rebus iudicandis cognitus Ci., multarum rerum experimentiā cogniti T.

Opomba: Kontr. obl. iz perfektovega debla: cōgnōstī, cōgnōstis, cōgnōrim, cōgnōris, cōgnōrit, cōgnōram, cōgnōssem, cōgnōssent, cōgnōsse, cōgnōrō, pogosto pri Ci. idr. Cōgnōscin = cōgnōscisne: Pl.

confidēnza f

1. domačnost:
essere in confidenza con qcn. biti s kom domač, v pristnih odnosih
prendere confidenza con qcn., con qcs. seznaniti se s kom, s čim; postati domač s kom, s čim
prendersi una confidenza biti predomač

2. zaupanje:
avere confidenza in se stessi zaupati sam vase

3. zaupno sporočilo, skrivnost:
fare una confidenza a qcn. komu kaj zaupati
in confidenza zaupno

connaissance [kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; znanje; zavest; (po)znanstvo; znanec, -nka; familier prijatelj, -ica, razmerje; juridique pristojnost; (lov) sled, znamenje, znak

à ma connaissance kolikor vem
en connaissance de cause dobro vedoč, za kaj gre; s polno zavestjo, kaj delamo; strokovno, z izvedenostjo
en pays de connaissance (kot) med znanci, kot doma
sans connaissance brez zavesti, nezavesten
âge masculin de connaissance (juridique) razsodnost, prištevnosti sposobna starost
gens masculin pluriel de connaissance znanci
figure féminin, visage masculin de connaissance znan obraz
une persanne de ma connaissance, une de mes connaissances neki moj znanec, neka moja znanka
connaissance professionnelle strokovno znanje
c'est une vieille connaissance (familier) to je že star (moj) znanec
avoir toute sa connaissance biti pri polni zavesti
donner connaissance de quelque chose à quelqu'un, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un komu kaj sporočiti, koga o čem obvestiti
faire connaissance seznaniti se
faire étalage de ses connaissances razkazovati svoje znanje
faire de nouvelles connaissances dobiti si novih znancev
faire, lier connaissance avec quelqu'un, faire la connaissance de quelqu'un seznaniti se, spoznati se s kom
j'ai fait connaissance avec lui, j'ai fait sa connaissance seznanil sem se z njim
faire quelqu'un faire la connaissance de quelqu'un seznaniti koga s kom
perdre connaissance izgubiti zavest, onesvestiti se
porter à la connaissance du public javno objaviti, razglasiti
prendre connaissance de quelque chose vzeti kaj na znanje
renouer connaissance obnoviti poznanstvo
reprendre connaissance priti spet k zavesti, k sebi
venir à la connaissance de quelqu'un komu na ušesa priti

conocer [-zc-] (s)poznati; uvideti; opaziti; razločiti; vedeti; razumeti; zvedeti; domnevati; priznati; (spolno) občevati; ameriška španščina k sebi priti

conocer por la voz po glasu spoznati
conocer de nombre, conocer por el nombre poznati po imenu
conocer de vista poznati po videzu
dar(se) a conocer dati se spoznati, seznaniti se z
conocerse poznati se; zvedeti se
se le conoce vidi se mu