Franja

Zadetki iskanja

  • sȕšī -a -ē komp. od suh bolj suh
  • súši -a -e v. bólj sùh
  • čeléšnik m i čeléšnjak m
    1. sistem šipki iznad seljačke peći na kojemu se suši rublje i drugo: na -u visi srajca
    2. zapećak: pastirček je dremal na -u
  • čèren m dial.
    1. napa: čeren nad ognjištem
    2. lesa nad ognjiščem, na kateri se suši žito
  • dȍdola ž
    1. dodola, dekle, ki ob suši s plesorn in pesmijo koleduje od hiše do hiše in prosi za dež
    2. našemljena ženska: nakinđurena kao dodola
    3. čas med začetkom maja do sredine avgusta
  • dürreresistent odporen proti suši
  • pȑporuša ž etn. dekle, ki ob suši s plesom in pesmijo koleduje od hiše do hiše, proseč za dež, gl. dodola
  • quick-drying [kwíkdraiiŋ] pridevnik
    ki se hitro suši (lak), eteričen (olje)
  • siccatif, ive [sikatif, iv] adjectif ki hitro suši, sikativen; masculin sikativ, sušilo
  • spravljáč m spravljač, radnik koji suši sijeno, seno i zatim ga dovozi kući
  • sùšilo s kraj, kjer se kaj suši, priprava za sušenje, čas sušenja
  • sušljív -a -o sušljiv, koji se lako, brzo suši: -o olje
  • šíje šij ž mn. svod iznad otvora u seljačku peć od kaljeva gdje se obično suši meso
  • Trockenresistenz, die, odpornost proti suši
  • ùkućiti -īm postaviti konopljo v kupe, da se suši: ukućiti konoplju
  • veillotte [vejɔt] féminin kopica sena, ki se suši na travniku
  • windrow [wíndrou] samostalnik
    red sena ali žita; vrsta kosov šote, ki se suši; obmejek med njivami
  • засухоустойчивый odporen proti suši
  • assécher [aseše] verbe transitif o-, iz-, posušiti

    s'assécher (po)sušiti se
    assécher un terrain marécageux osušiti močviren teren
    la rivière s'assèche reka se suši
  • dēpāscō -ere -pāvī -pāstum

    1. (o živalih) popasti, pomuliti: qui (tauri) tibi nunc viridis depascunt summa Lycaei V., d. herbas Col., oleam Plin.; v pass.: qui a pecore eius depasci agros publicos dicerent Ci., saepes … apibus florem (grški acc.) depasta salicti V. vrbovo drevje, katerega cvetje čebele obirajo; pren.: et depasta altaria liquit V. in je odšel, ko je pojedel, kar je bilo (mesa) na žrtvenikih; pren.: luxuries quaedam (orationis), quae stilo depascenda est Ci. ki se mora s pisalom obrezati, omejiti, depasci veterem possessionem Academiae ab hoc acuto homine non sinemus Ci., Latium logno depascere bello Sil., depasti flammis scopuli Sil.; dēpāscor -scī (kot med.) objesti (objedati), obgristi (obgrizovati): (anguis) miseros morsu depascitur artūs V., depasci ceras, segetes Plin.; pren.: omnia nos itidem depascimur aurea dicta Lucr., artus depascitur arida febris V. suši.

    2. depascere (act. causativum) (o pastirju, poljedelcu) popasti: saltūs O., qui … luxuriem segetum tenera depascit in herba V., d. farraginem saepius Col., glandem immisso pecore Icti.