Franja

klavir solo stalna zveza
(o načinu igranja) ▸ zongoraszóló

solo množina solos, soli [sóulou; sóli:]

1. samostalnik
glasba solo
aeronavtika let(enje), polet samo ene osebe (brez spremstva); (kartanje) solo igra

2. pridevnik
sam, brez spremstva, spremljanja

a solo flight aeronavtika polet brez spremstva

3. neprehodni glagol
aeronavtika leteti sam, brez spremstva

4. prislov
brez spremstva, sam

to fly solo leteti sam, brez spremstva

sol|o¹ [ó] moški spol (-a …) das Solo

solo² (-,-)
solo točka das Solo, das Einzelspiel

solo [sɔlo] masculin, pluriel solos, soli; musique solo

solo de piano, de violon klavirski, violinski solo
adjectif ki igra sam

solo

A) agg.

1. sam:
essere, starsene solo biti sam

2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama

4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva

5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden

6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške

7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno

9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino

B) avv. samo, le

C) cong.

1. samo, vendar

2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

Č) m glasba solo, solist

sólo (it. solo) muz. m solo; solo-akcija; solo-instrument; solo-pjevanje; solo-tačka, solo-točka

solo sam; poedin, edin

café solo (ali sin leche) črna kava
de a solo le med seboj
por sí solo sam od sebe
la sola idea, el solo pensar(lo) že sama misel (na to)
una sola vez samo enkrat
a mis (tus, sus) solas sam(otarski), osamel
estar solo biti sam, brez spremstva, zapuščen
es hábil como él solo spreten je kot le kdo
bien vengas, mal, si vienes solo (pregovor) nesreča redko sama pride

solo moški spol solo; solo ples; samospev

Solo, das, (-s, -s/Soli) solo, solo točka

Solō² ali Solōn -ōnis, m (Σόλων) Sólon

1. slavni atenski zakonodajalec, eden od sedmerice modrih, elegik, arhont l. 594, umrl l. 559: Fl., Ci. (z nom. Sōlo), L., Iuv.; z nom. Solon: Hyg., Sen. ph., Val. Max., Iust., Aus.; pl. Solones apel. = filozofi, modrijani: Pers.

2. poveljnik v Pidni: L.

sólo solo, pl solos, soli

sólo solo moški spol

solo pevec, pevka, solo igralec, -lka soliste moški spol, ženski spol
solo plesalec, -lka danseur, -euse moški spol, ženski spol étoile

sólo (-a) m

1. muz. a solo, assolo

2. muz. solista

3. (solo ples) assolo

4. pren. šport. assolo:
alp. solo vzpon solitaria

sólo sola m (it. solo) solo: lep solo; od tega -a naprej; s tenorskim -om; vse -e je pela primadona

sólo samó, le, zgolj; razen, izvzemši

sólo ahora šele sedaj
sólo que le da
tan sólo vsaj; Am kratko in jedrnato
no sólo... sino (también) ne le ..., temveč tudi
sólo el pensarlo že misel na to

sólo glas m

solo pevec, pevka, solo igralec, -lka solista m/f
solo plesalec (-lka) bailarín m (bailarina f) solista

sólo¹ -a m., со́ло невідм. с.

sólo² prisl., со́ло присл.

sólo n solo