Franja

sili|ti (-m)

1. koga (priganjati) drängen, zwingen; (riniti) drängen, treiben, antreiben; agronomija in vrtnarstvo treiben

2. neprehodno:
siliti (se) drängen
(proč od wegdrängen), (prerivati se) drängeln
siliti v ospredje sich in den Vordergrund drängen
| ➞ → riniti

sȉliti -īm
I. siliti: siliti koga da što uradi
II. siliti se
1. siliti se: siliti se na smijeh, na jelo
2. postajati močan, mogočen

síliti to force, to compel, to oblige, to coerce; to press, to urge

síliti (priganjati) koga k... to hustle someone into (doing something)
ne maram te síliti I will not press you
síliti koga, da kaj naredi to compel someone to do something
silil me je, naj sprejmem ponudbo he urged me to accept the offer
síliti k naglici to press, to urge, to hurry, to egg on
silili so me, naj sprejmem denar they pressed me to accept the money
síliti se to force oneself, to constrain oneself
síliti se k smehu to force a laugh
silil se je, da bi se nasmehnil he put on a forced smile

síliti

siliti koga k čemu obliger (ali engager, forcer, contraindre, astreindre) quelqu'un à faire quelque chose, faire pression sur quelqu'un pour qu'il fasse quelque chose, user de contrainte envers quelqu'un
siliti se k se forcer à, se contraindre à, s'obliger à faire quelque chose, faire des efforts pour
siliti se s smehom rire d'un rire forcé, ne rire que du bout des lèvres, s'efforcer de rire
siliti v koga z vprašanji presser quelqu'un de questions

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

síliti -im
I.
1. težiti, htjeti, hteti, nekud: siliti kam; siliti na dan, na površje; siliti iz hiše
htjeti iz kuće; siliti po svetu
htjeti u bijeli svijet; siliti k stricu, k otrokom, med otroke; siliti za dekletom; siliti z glavo skozi zid; srce sili v grlo; besede silijo na jezik
2. gurati se: siliti naprej, v ospredje, v prve vrste
3. srljati: siliti v pogubo
4. izbijati: cvetje sili iz tal
5. udarati: kri sili v glavo
6. siliti, nagoniti, tjerati, primoravati, prisiljavati, prinuđivati: siliti koga k delu, na delo; siliti koga v zakon
siliti koga u brak; siliti koga jesti
siliti koga da jede
7. tjerati (-ter-): zdravilo sili na vodo
8. tvoje besede me silijo na smeh
na tvoje riječi, reči moram da se smijem, smejem
9. jarovizirati: siliti krompir, pšenico
II. siliti se siliti se, naprezati se, prisiljavati se: siliti se z jedjo
na silu jesti; kaj se siliš, ko vidiš, da ne moreš

síliti constreñir; insistir; forzar, obligar (koga k čemu a alg a a/c)

siliti se k hacer un esfuerzo para
pustiti se siliti hacerse rogar
siliti v koga z vprašanji asediar a alg a preguntas
siliti se s smehom reír de dientes fuera
siliti se z jedjo comer sin apetito

síliti -im nedov., спонука́ти -ка́ю недок., приму́шувати -шую недок., виму́шувати -шую недок., зму́шувати -шую недок.; пристава́ти -таю́ недок.

• síliti k vstópu вганя́ти

síliti -im nedov. a forţa, a constrânge, a obliga

sili|ti se (-m se) sich zwingen (etwas zu tun), (pretvarjati se) sich verstellen
figurativno ves čas se nekaj silijo es ist alles nur Krampf

adigō -ere -ēgī -āctum (ad in agere)

1. (živino, ljudi) prignati (priganjati), pritirati (naspr. abigere): oves huc Pl., lactentes ad matres Varr., pecus e vicis longinquioribus C., Italiam (v Italijo) quae vos dementia adegit? V.; jur.: arbitrum (star. = ad arbitrum) adigere aliquem Ci. koga pred razsodnika (prignati =) pozvati; o stvareh: classem e Ponto Byzantium adigi iuserat T. privesti, adigere triremes alveo Rheni T. privleči, turris adacta C. naprej porinjen; (o raznem orodju ipd.) zabi(ja)ti, nabi(ja)ti: tigna fistucis C., cuneum Sen. ph., cuneum in fissuram Col., cuneum arbori, clavum in arborem, taleam malleo, ficum alte in terram Plin., calcanea adig. Cu. pete pritisniti; (o orožju) poriniti v (skozi) kaj ali koga, zasaditi v kaj, zabosti komu kaj v kaj: ensem alicui V., harpen, ferrum per pectus O., ferrum iugulo, per obscaena Suet., ferrum alicui Iust., sibi gladium L. epit., gladium in os Fl., ictum gladii per pectus Cu. meč zavihteti in pognati skozi ..., scalprum in articulo L., pilum sub oculo Plin.; od tod met.: per galeam vulnus adigere T. zadati, vulnus alte adactum Cu. globoko zadana; occ. (strele, plamenice) pognati, metati, zavihteti: telum tormentumve (in aliquid) C., telum in litus C., vim teli intus Lucr., sagitta turbine adacta V., adig. hastas ardentes T., ignem turri Cu.; od tod pesn.: pater omnipotens adigat me fulmine ad umbras V. naj me ubije s strelo in pošlje k ..., (Salmonea) praecipitem inmani turbine adegit V. je ... treščil ob tla; abs.: mare, quod adigit ad ostium Rhodani C. ki bije ob ustje.

2. pren.
a) prignati = privesti: poenarum grave sit solvendi tempus adactum Lucr. da je prišla ura, ki bo maščevala krivdo (nekateri berejo tempus adultum), bis adactum iugo (dat.) Rhenum, bis adactum legibus Istrum Stat. je podvržen jarmu ..., podvržen (zmagovalčevim) pogojem ...
b) naganjati, priganjati, tirati, primorati, (pri)siliti: aliquem ad suspendium Pl., ad insaniam Ter., ad mortem adigi T.; abs.: adigit ita (k temu naganjata) Postumia et Servilius filius Ci. ep.; s finalnim stavkom: quae vis, vim mi afferam, ipsa adigit Pl., aquae et igni interdictione adigebantur, ut ... Ci.; pesn. in poklas. z inf.: vertere morsus in Cererem penuria adegit edendi V., cum tormentis edere conscios adigeretur, ... clamitavit T.; o stvareh: in faciem prorae pinus adacta Pr.; occ. drž.pr. in voj.: adigere aliquem ad iusiurandum C., S. ali aliquem iusiurandum Ci., C. idr. ali aliquem iureiurando (sacramento) L. koga zapriseči (zaprisegati); pogosto adigere aliquem in alicuius verba iusiurandum ali samo adig. aliquem in alicuius verba (na od nekoga sestavljeno besedilo prisege): provinciam omnem in sua et Pompei verba iusiurandum adigebat C. je zaprisegal zase in za Pompeja, tako tudi: neque se neque quemquam Batavum in verba Galliarum adegit T., Tiberius Alexander ... primus in verba Vespasiani legiones adegit Suet.; v istem pomenu tudi: Iudaicum exercitum Vespasianus, Syriae legiones Mucianus sacramento Othonis adegere T.; pass.: adigi in verba alicuius, adigi sacramento alicuius ali pro aliquo dati se komu zapriseči, s prisego se zavezati komu, zvestobo priseči mu: tribunus ... adiurat, in quae adactus est verba L. priseže na zaprisežno besedilo, provincia ... in verba Vitellii adacta T.; refl.: legiones ... se ipsae in verba Vespasiani adigunt T.; redko samo: barbaro ritu universos adigit T. zapriseže vse.

Opomba: Adaxint = adegerint: Pl.

angariō -āre -āvī (gr. ἀγγαρεύω) zahtevati za javno službo (tlako): Ulp. (Dig.), Aug.; pren. siliti koga k čemu: Vulg.

apremiar pritiskati, tiščati; tlačiti, zatirati; priganjati, siliti, primorati; sodnijsko opomniti (terjati); nujen biti

el tiempo apremia čas pritiska, mudi se

apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
apurarse por poco takoj pogum izgubiti
¡no se apure! le nič strahu!
apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna

astreindre* [astrɛ̃dr] verbe transitif (pri)siliti, primorati (quelqu'un à quelque chose koga k čemu); podvreči predpisom

s'astreindre prisiliti se (à quelque chose k čemu); podvreči se
s'astreindre à se lever tôt prisiliti se k zgodnjemu vstajanju
astreindre quelqu'un à la discipline prisiliti koga k disciplini
être astreint biti prisiljen, primoran

astringir skupaj vleči; (pri)siliti, primorati

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.

coerce [kouə́:s] prehodni glagol (into)
priganjati, siliti

coercer [c/z] (pri)siliti; omejiti

cōgitō² -āre (intens. glag. cōgere)

1. poz(i)vati: alius iudex cogitabitur Amm.

2. siliti: quis sic cogitat facere? Vulg.