Franja

rog|elj [ô] moški spol (-lja …) die Zinke, der Zinken (vilic Gabelzinke, tehnika vzmetni Federzinken, trosilni Streuzinken); pri kroni: die Zacke (krona z roglji die Zackenkrone); živalstvo, zoologija pri morski zvezdi: der Arm; rastlinstvo, botanika pri cvetu: der Zipfel
z dvema rogljema zweizinkig, zweizapfig

rôgelj (vil, grabelj) tine; (parožek) prong, tine

jelen z desetimi rôgelji a stag of ten tines

rôgelj pointe ženski spol , branche ženski spol ; dent ženski spol

rogelj na vilah, vilicah fourchon moški spol (ali dent ženski spol) d'une fourche(tte)
zidni rogelj créneau moški spol

rôgelj (-glja) m

1. punta (della stella, della forchetta); rebbio (della forca); corno (della mezzaluna, del colletto) pren.
gorski roglji picchi montani
star. klobuk na tri roglje tricorno
muz. roglja glasbenih vilic i rebbi del diapason

2. corno (di camoscio, di capriolo)

3. teh. incastro

4. bot. penna (della foglia pennata)

rôgelj -glja m zubac, zubac: vilice s štirimi -i

rôgelj punta f ; teh diente m , púa f

Arm, der, (-es, -e)

1. roka

2. Tierkunde (Fangarm) lovka, beim Seestern: rogelj

3. krak, (Kraftarm, Lastarm) ročica

4. ([Flußarm] Flussarm) rokav; am Arm (nehmen prijeti) pod roko; im Arm, in den Armen (halten) (držati) v objemu, v naročju; in den Arm nehmen objeti; in den Arm fallen jemandem preprečiti (komu kaj); jemanden auf den Arm nehmen dražiti (koga); jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; in die Arme schließen objeti, figurativ vzljubiti

corne [kɔrn] féminin rog; rogovina; roženina; trda koža; rogelj; automobilisme troblja, hupa

de corne rožén
corne d'appel signalni rog, troblja
corne de brume troblja v megli
corne de bélier (architecture) polž
bêtes féminin pluriel à cornes rogata živina
baisser les cornes (figuré) vdati se
faire, montrer les cornes (à quelqu'un) (figuré) norčevati se iz koga
faire une corne à une feuille de papier zavihati vogel pri listu papirja
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za rogove, lotiti se težav
sonner de la corne hupati, dati signal

corneta ženski spol zvit rog, rogelj, parožek; signalni rog; bela havba usmiljenke; eskadron konjenice

corneta acústica slušalo
corneta m trobilec na rog

cusp [kasp] samostalnik
konica; stikališče koncev krivulj; rogelj

dovetail¹ [dʌ́vteil] samostalnik
golobji rep
tehnično lastovičji rep, rogelj

ecphora -ae, f (gr. ἐκφορά) arhit.: rogelj, štrlina na poslopju, čisto lat.: prōiectūra: Vitr.

fang¹ [fæŋ] samostalnik
čekan, podočnik, strupnik; zobna korenina, rogelj; ventilacijska cev

to fall into s.o.'s fangs priti komu v kremplje

fourchon [furšɔ̃] masculin rogelj

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

pèro -a s, mn. pèra pérā
1. pero: guščje, paunovo pero; nojevo pero; pisati -om i mastilom; pisaće pero; pero za crtanje risalno pero; imati oštro pero; govoriti, kazivati komu što u pero narekovati komu, kaj; junak na -u peresni junak; baciti pero u trnje nehati pisati; biti jak na -u biti dober pisatelj, dober stilist; vladati dobro -om spretno sukati pero; prihvatiti se -a lotiti se, peresa, pisanja; oštriti pero na koga pripravljati se na pismeni napad na koga; uzeti pero u ruke začeti pisati
2. vzmet, pero: elastično pero puklo je pero u satu
3. list, pero: pero od kupusa; kukuruz jedrao je upijajući svojim -ima sunce
4. plavut: pero u ribe
5. brada: pero od ključa
6. vogal rute, robca: sveza kaparu u pero svoje marame; obrisa znoj s čela -om šala
7. lemeževa konica
8. rogelj, zobec, greben na buzdovanu

prong [prɔŋ]

1. samostalnik
rogelj (vilic, vil); senene vile; (jelenov) parožek

2. prehodni glagol
nabosti; obračati seno z vilami

rebbio m (pl. -bi) rogelj, zob

rȍgalj rȍglja m
1. rogelj
2. vogal: rogalj od marame
3. mn. rogljevi gl. rog 3.: krov kuće prokisava, moram da menjam rogljeve

spicchio m (pl. -chi)

1. reženj; strok (česnov)

2. ekst. rezina

3. rogelj

4.
spicchio di luna lunin krajec