rev|en [é] (-na, -no) arm (an); (brez sredstev) unbemittelt; (boren) schäbig
bogati in revni arm und reich
z revno domišljijo phantasiearm
Zadetki iskanja
- réven poor; indigent, destitute; (brez denarja) penniless; needy; beggarly
réven z poor in, destitute of, void of
réven belec na jugu ZDA poor white
biti réven to be poor
réven kot cerkvena miš as poor as a church mouse - réven pauvre, indigent, nécessiteux, misérable, pitoyable, piètre, minable
- réven (-vna -o)
A) adj.
1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case
2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero
3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente
4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio
5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata
6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole
B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi - réven -vna -o
1. bijedan, bedan, jadan, siromašan, ubog: reven človek; reven otrok; -a vas; reven kot cerkvena miš
veoma siromašan, bez igdje ičega
2. siromašan, oskudan: -o znanje; reven z vodo
siromašan vodom - réven pobre (z en) ; indigente; necesitado; menesteroso
- réven prid., бі́дний прикм., небага́тий прикм., незамо́жний прикм., убо́гий прикм., нужде́нний прикм.
- réven -vna -o prid. sărac, sărman, nevoiaş; mizer
- reven kot cerkvena miš frazem
(zelo reven) ▸ szegény, mint a templom egere - surovinsko rev|en (-na, -no) rohstoffarm
- anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzménybolnikova anamneza ▸ beteg anamnézisenatančna anamneza ▸ pontos kórelőzményosebna anamneza ▸ személyes kórtörténetzdravstvena anamneza ▸ orvosi anamnézisanamneza bolezni ▸ betegség kórelőzményenarediti anamnezo ▸ anamnézist készítAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza
2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.
3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben. - beljakovin|a ženski spol (-e …) das Eiweiß; (albumin) der Eiweißstoff
beljakovin iz hrane das Nahrungseiweiß
telesna beljakovin das Körpereiweiß
tuje beljakovine das Fremdeiweiß
presnavljanje beljakovin der Eiweißhaushalt, der Eiweißstoffwechsel
vsebnost beljakovin der Eiweißgehalt
pomanjkanje beljakovin der Eiweißmangel
potreba po beljakovinah der Eiweißbedarf
bogat z beljakovinami eiweißreich
reven z beljakovinami eiweißarm
vsebujoč beljakovine eiweißhaltig - cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus - cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna - čustveno adverb emotionell
čustveno nabit emotionsgeladen
čustveno hladen gefühlskalt
čustveno izpraznjen empfindungsleer
čustveno pogojen gefühlsbedingt
čustveno razcejen gefühlsduselig
čustveno reven gefühlsarm - energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein - gòzd wood, (večji) forest
bukov gòzd beech forest (ali wood)
jelov (smrekov) gòzd fir (pine) wood
hrastov oak forest
topolov gòzd poplar forest (ali wood)
cedrov gòzd cedar forest (ali wood)
gòzd jamborov (figurativno) a trest of masts
neprehoden gòzd, gòzd brez poti an impenetrable forest
reven z gòzdovi poor in forests, poorly forested
iglasti gòzd coniferous trees
poraščen z gòzdom, -ovi wooded, afforested, timbered
zaščiten mlad gòzd young forest plantation
gost gòzd dense forest
sekati gòzd to fell trees, to deforest
krčiti, redčiti gòzd to clear land
zopet (za)saditi gòzd (pogozditi) to re-afforest
pragozd virgin forest, primeval forest
od samih dreves ne vidiš gozda you can't see the wood for the trees - idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos - idejn|i (-a, -o) ideell; Ideen- (krog der Ideenkreis, pojem der Ideenbegriff, drama das Ideendrama, vsebina der Ideengehalt)
idejni projekt der Vorentwurf
idejna usmeritev die Geistesrichtung
idejno reven ideenarm - jávkati (-am) | jávkniti (-em) imperf., perf. lamentarsi, gemere, piagnucolare; (pes) guaire, guaiolare:
javkati od bolečine gemere dal dolore
venomer javka, kako da je reven non fa che piangere miseria