Franja

razpozna|ti (-m) erkennen; unterscheiden können

razpoznáti to recognize; to distinguish; to make out; to discern; to identify; to tell apart

razpoznáti (-znám) | razpoznávati (-am)

A) perf., imperf. riconoscere, distinguere, discriminare, discernere, individuare:
razpoznati po glasu riconoscere dalla voce
razpoznavati dobro od zlega distinguere il bene dal male

B) razpoznáti se (-znám se) | rapoznávati se (-am se) perf., imperf. refl. orientarsi; ekst. raccapezzarsi

razpoznáti -ám raspoznati, prepoznati: razpoznati stvar po njenih značilnostih

razpoznáti distinguir; reconocer; discernir

razpoznati od daleč distinguir de lejos

razpoznáti -znám dov., розпізна́ти -на́ю док.

razpoznáti -am dov.
1. a distinge, a deosebi
2. a recunoaşte

ausmachen

1. (ausschalten) ugasiti, odklopiti

2. (erledigen) opraviti; (vereinbaren) dogovoriti se za, domeniti se za, določiti

3. (bilden) biti, tvoriti, dajati, (betragen) znesti, znašati

4. (erkennen) videti, zapaziti, odkriti, najti, prepoznati, razpoznati; (feststellen) ugotoviti, ugotavljati viel/wenig ausmachen veliko/malo pomeniti; das macht nichts aus nič ne de, nič ne stri; würde es dir etwas ausmachen... ali bi te motilo...; wenn es Ihnen nichts ausmacht če nimate nič proti

ausnehmen^*

1. izprazniti, ein Tier: iztrebiti, odstraniti drobovino; figurativ mit Fragen: zasliševati, finanziell: obrati

2. (eine Ausnahme machen) izvzeti, izvzemati, izpustiti

3. Technik razstaviti

4. sich gut/schlecht ausnehmen lepo/slabo delovati

5. (ausmachen) prepoznati, razpoznati, videti; X ausgenommen izvzemši X; ausgenommen sein biti izjema; biti izpuščen

démêler [demɛle] verbe transitif razmotati; razčesati (lase); v red spraviti; po-, razjasniti; ločiti; razločiti, razpoznati, spregledati (quelqu'un koga)

se démêler izmotati se (de iz), pomagati si iz zadrege
démêler un écheveau de laine razmotati štreno volne
démêler quelqu'un dans la faule prepoznati koga v množici
démêler le vrai du faux ločiti resnično od lažnega
démêler une affaire pretresati zadevo (da bi jo rešili)
avoir quelque chose à démêler avec quelqu'un imeti s kom spor, opravka glede česa

deosebí -ésc vr. razlikovati (se), ločevati (se), ločiti (se); vt. razpoznati, prepoznati

dīgnōscō, mlajše dīnōscō, -ere -nōvī (—) (dis in [g]nōscere) po znanih znakih spozna(va)ti, prepozna(va)ti, zazna(va)ti, razpozna(va)ti, razločiti (razločevati, razlikovati); abs.: inveni geminos … inter se similes, vix ut dignoscere possis O., quantum dinoscere erat Val. Max., galericulo capiti … adaptato … , ut nemo dinosceret (namreč lasulje od njegovih pravih las) Suet.; s samim acc.: din. bonum malumque Sen. ph., suos et alienos (pullos) Col., veri speciem Pers., pauci dinoscere possunt vera bona Iuv., din. duas species ellebori Gell.; z dvojnim acc.: ut (dolium) diligenter aptum usui possis dinoscere Ap. uporaben sod spoznati; z ACI in pass. z NCI: Cod. Th., quod aliquoties rei Romanae fuisse dignorat infaustum Amm.; si (libertus) inopiā laborare dinoscitur Dig.; z odvisnim vprašanjem: quae unde manaverint … , dinoscere arduum est Val. Max., dinosci arduum est, utrum … an … Val. Max., dinoscere cautus, quid solidum crepet Pers., ut possit dinosci, utrumne … an … Dig., exhibe omnes, ut possim dinoscere, quis sit Ulp. (Dig.). Od česa, od koga z a(b): vix ut (ea herba) dinosci possit a mastiche vera Plin., unde … dinoscitur … nomen a participio Char.; pesn. s samim abl.: curvo dinoscere rectum H., civem dinoscere hoste H. S čim? Po čem? z abl.: non haec (vox) minus auribus quam oculis illa (species) dignoscitur Q., sonis homines ut aera tinnitu dignoscimus Q., quod dinosci non potest nisi comitatu rerum Alexandri Magni Plin., din. illos his notis Sen. ph., aliquid sapore Col., dominum ac servum nullis educationis deliciis dignoscas T., invicem se vocibus din. Lact.; s per: cetera, per quae futura dignoscimus Ap.; z a(b): aliquem a vestitu din. Lamp.

discernir [-ie-] razločevati, razvideti, razpoznati

capaz de discernir prišteven

erkennen^* spoznati; prepoznati, razpoznati; figurativ spregledati; (unterscheiden, sehen) identificirati, razpoznati, Gerüche: zaznati, zaznavati; Recht erkennen auf razsoditi; ein Gutschreiben: knjižiti v dobro; etwas zu erkennen geben dati čutiti; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto, izkazati se kot

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

raspòznati -ām (se) razpoznati (se), prepoznati (se)

razàbrati -berēm
I.
1. izbrati, prebrati: češljem razabrati dlaku od dlake
2. razbrati, razpoznati: ko će da razabere istinu u toliko pljeve riječi
3. zvedeti: za tebe sam razabrala da hajdukuješ u gori zelenoj
4. doumeti: kada majka riječ razabrala, svome sinu milo govorila
5. razpustiti nabore na obleki, na krilu
II. razabrati se ovedeti se: razabrati se u velikoj vrevi

razàznati -ām
I.
1. razpoznati, razločiti
2. doumeti, razumeti
II. razaznati se
1. razpoznati se
2. razvedeti se: sve će se to malo-pomalo razaznati

re-cōgnōscō -ere -cognōvī -cognitum (re in cōgnōscere)

1. zopet (spet, ponovno) spozna(va)ti, razpozna(va)ti, prepozna(va)ti: O., Aug. idr., sacra recognosces annalibus eruta priscis O., personas, te Ci., adulescentia, qualis fuerit, recognoscere Ci., tuam pristinam virtutem Pompeius ap. Ci. ep., illa reminiscendo recognoscere Ci., res recognoscere L. kot svojo last.

2. spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se česa (koga), priklicati (priklicevati) si v spomin koga, kaj: recognoscere fugam et furtum istius Ci., non causam cognoscere, sed ea, quae scit, mecum recognoscere Ci.

3. (zopet, znova, spet) pregledati (pregledovati), preizkusiti (preizkušati), premisliti (premišljati, premišljevati) o kom, čem, razmisliti (razmišljati, razmišljevati) o kom, čem, preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), (pre)tuhtati (pretuhtavati), pretres(a)ti, razmotri(va)ti (pomen se delno tudi pokriva s pomeni pod točko 2): Suet., Col., Iust. idr., recognoscere agros L., tua consilia omnia Ci., noctem illam Ci., facta sua Ci., non discere, sed reminiscendo (v spominu) recognoscere Ci.; occ. pregledati (pregledovati), preveriti (preverjati), revidirati: decretum populi Ci., leges Ci. pretresaje se pogovarjati o … , codicem Ci., libellos Plin. iun.

recunoáşte recunósc vt.

1. prepoznavati, prepoznati, razpoznati

2. priznavati, priznati