Franja

razor [réizə]

1. samostalnik
britev; oster rob
ameriško čekan divje svinje

as sharp as a razor oster kot britev
razor blade klina britve
electric razor električni brivnik
safety razor brivski aparat; žilet(ka)
to be on the razor's edge figurativno biti v nesigurnem nevarnem, kritičnem položaju
to cut blocks with a razor nekaj delati z nezadostnim, neustreznim orodjem (sredstvi)
to grind, to set a razor nabrusiti britev

2. pridevnik
ostrorob, ki ima oster greben

3. prehodni glagol
briti z britvijo

to razor down odbriti, odrezati; figurativno zmanjšati

razor moški spol (razora …) agronomija in vrtnarstvo die Ackerfurche

rȃzor m, rázor m
1. razor, razgon: prepelica se krije u -u na njivi
2. brazda: razor iza lađe

rázor m razdejanje, uničenje: razor Troje

rázor (brazda) furrow

vodni rázor (za ladjo) wake; wash; dead-water track

rázor sillon moški spol

vodni razor sillage moški spol, vague ženski spol (ali lame ženski spol) d'étrave

rázor (-óra) m agr. solco divisorio; ekst. solco

rázor i razòr -óra razor, brazda između dva ogona: iti po -u

rázor surco m

vodni razor estela f

разор m (prov.) uničenje, razdejanje

razor edge [réizəédž] samostalnik
oster rob, oster greben; oster gorski greben; ostra črta, ki deli
figurativno kritičen položaj

to be on a razor edge biti v zelo nevarnem, v kritičnem položaju

Ackerfurche, die, razor, brazda

brítev razor

oster kot brítev as sharp as a razor
brusač britev razor grinder
jermen za brušenje britve (razor) strop
klina britve razor blade
nabrusiti brítev to grind (ali to set) a razor, to strop one's razor

ēlix -icis, m (ēlicere) rázor (za odtok vode na poljih): hunc limoso prospexit ab elice perdix O.

līra (lēra) -ae, f (indoev. kor. *lei̯s- brazda, sled v zemlji; prim. lat. dē-līrāre [duševno] iztiriti = noreti, nor (duševno moten) biti, dē-līrus, sl. leha = hr. lijéha, stvnem. wagan-leisa sled koles(a) = nem. Geleise, got. laists = stvnem. leist sled, stvnem. lesa guba)

1. leha, ogòn: Col.

2. brazda, razor: Col., Non.

rázgon m
1. razgon, razor, jamič
2. bot. navadni jetičnik

rēmora¹ f

1. knjižno ovira; zadržek

2. navt. razor, brazda

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.

aguaje moški spol napajališče; pomorstvo visoko valovanje; zaloga vode na ladji; vodni razor; ameriška španščina graja