Franja

rav|an ženski spol (-ni …) die Ebene
visoka ravan die Hochebene, das Plateau
| ➞ → raven

rȃvan rȃvni ž, mest. na rávni
1. ravan, ravnina: ravan između Ljubljane i Kranja
2. fiz. ravnina: strma ravan poševna ravnina

ràvan m, ràvān -ána m (t. rahvan, perz.) kljus: konj s hitrim -om izmiče; mamuzao ga, tako da je konj poigravao i išao ravan

ràvan -vna m bot. rman

rávan rávna rávno, dol. rȃvnī -ā -ō
1. raven: -o polje; -i tabani; ravni tisak ploski tisk
2. enak: razgovarati s kim kao sa sebi -im; biti komu ravan; sportaš je da mu nema -a; vratiti, odgovoriti komu -om mjerom; na ravan način; biti s kim na -oj nozi biti s kom enakopraven
3. cel: odavde do varoši je -ih pet kilometara

ravan samostalnik
(ravno površje) ▸ róna, rónaság

raván plain, plateau; table, tableland; level country

raván plaine ženski spol , rase campagne ženski spol , pays plat

raván (-vní) f

1. knjiž. (ravnina) pianura, piano; spianata

2. redko (raven, nivo) livello, tenore:
dvigati življenjsko ravan elevare il tenore di vita

raván -vni ž i ráven -vni ž ravnica, ravnina, ravan: visoka, najvišja ravan; za ravnjo

raván llanura f ; planicie f ; A llano m ; Arg pampa f

raván -vní ž., рівни́на -и ж.

raván -vní ž câmpie

ārea -ae, f

1. plan, ravan, odprt (nezagrajen) prostor: planissima campi area O., area pelagi Sil. površina, lice.

2. pren. o raznih planih toriščih:
a) gumno, gumnišče, skedenj: frumentum de area tollere Ci., cum in areis frumenta sunt Ci., area... ingenti aequanda cylindro V.
b) dirkališče, poprišče: mediā areā (circi) L., artes, omnis quibus area servit Mart.; occ. poprišče, polje: nunc teritur nostris area maior equis O., patet in curas area lata meas O. širno polje se odpira mojim skrbem = mnoge skrbi me tarejo, vitae tribus areis peractis Mart., quidquid inter fortunae aream geritur Boet.
c) stavbišče: prata et areas emere Ci., domum dirui iussit, ut monumento area esset L., domo quaerenda est area H.
č) dvorišče: palma in area enata L., resedimus in area domūs Plin. iun.
d) planišče, (mestni) trg: area Vulcani L. pri Vulkanovem svetišču, area Capitolii L. ali area Capitolina Suet. na Kapitoliju, area fori Suet.
e) igrišče, terišče, shajališče: campus et areae repetantur H.
f) ploščina zemljišča: Ci. (Parad. VI. 51).
g) leha, greda: Varr., Col., Plin.
h) gumnišče (za lov na ptice), ptičnica: auceps quando concinnavit aream Pl.
i) grobišče, pokopališče: Tert.
j) sušilnica za sol: areae salinarum Vitr.

3. pren.
a) obstret okrog sonca ali meseca: Sen. ph.
b) pleša na glavi: Cels., Mart.
c) geom. α) ploskev, ravnina: Q., Gell. β) ploščina geometrijskega lika: Vitr.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

champaign [čæmpéin] samostalnik
ravnina, ravan

gládek -dka -o
1. gladak: gladek les, papir; -a cesta; -a tla; -a polt
2. gladak, ravan, nezatalasan: -i lasje
3. gladak, lak, tečan: gladek prevod; -i verzi
4. uglađen: gladek nastop
5. -i bor bot.
borovac, Pinus strobus

kljús m kljus, ravan, ravanluk: dirkati v -u

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.