Franja

rekl|o [ê] srednji spol (-a …) die Redewendung; der Merkspruch, die Sentenz, der Spruch

rêklo phrase; saying; adage

stalno rêklo stock phrase
kot pravi (je) rêklo as the saying is (ali goes)

rêklo sentence ženski spol , dicton moški spol phrase ženski spol (toute faite)

rêklo (-a) n

1. frase, detto:
latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu il detto latino: mens sana in corpore sana

2. aforisma, sentenza, adagio

3. freddura, battuta, spiritosaggine

rêklo s rečenica, izričaj, govorni obrt

rêklo -a s., фра́за -и ж.

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

dicton [diktɔ̃] masculin pregóvoren rek, reklo

dizione f

1. govor; deklamacija

2. izgovor; dikcija

3. reklo, izraz

fráza ž (gr. phrásis) fraza, reklo, puhlica: stalna, stereotipna, šuplja fraza

ȉzreka ž, mest. u ȉzreci (ek. in ijek.)
1. rek: poslovice i -e
2. izrek: sudska izreka
3. reklo

ȉzričāj m
1. reklo: iz iskustva nastaju narodni -i
2. izraz: tude riječi često istjeruju vlastite -e

locución ženski spol rečenica, reklo

locūtiō (loquūtiō) -ōnis, f (loquī)

1. govorjenje, govor (naspr. reticentia): Cael., ex locutione, ex reticentia, … facile indicabimus, quid eorum apte fiat Ci., cotidiana l. Corn., pulchra Q.; occ. izgovarjanje, izgovarjava, izgovorjava, izgovor, izreka: fundamentum orationis vides locutionem emendatam et Latinam Ci., recta l. Q.

2. meton. reklo, rečeníca, fraza: quam vitantes ambiguitatem quidam dicere maluerunt voces, locutiones, dictiones Q., talium locutionum copia Gell.

Merkspruch, der, reklo

phrase¹ [fréiz] samostalnik
fraza, reklo; idiomatičen izraz, način izražanja, stil
glasba fraza, stavek; pripomba; puhlica

prō-verbium -iī, n (verbum)

1. pregovor, rek, reklo, prislóvica: Varr., Q., Suet., Gell., Lact., veteri proverbio Ci. po starem pregovoru, in proverbium vēnit L. ali in consuetudinem proverbii vēnit Ci. = in proverbium cessit Plin. = in proverbium tractum est Front. prišlo (prešlo) je v pregovor, proverbio increbuit L. je postalo navaden pregovor, pogosto se rabi (je v rabi) kot pregovor, esse in proverbium Vulg., quod est Graecis in proverbio Ci. kar je pri Grkih pregovor, kar pri Grkih velja za pregovor, ut est in proverbio Ci., ut proverbium loquitur Amm. ali ait Ap. kakor pravi (veli) pregovor.

2. v širšem pomenu
a) (iz)rek: proverbia laudis Vulg. hval(il)ni reki.
b) prispodoba, prilika, uganka: Vulg.

Redensart, die, reklo, rečenica

Sager, der, (-s, -) reklo