Franja

rab|a¹ ženski spol (-e …) der Gebrauch, (uporaba) die Verwendung, die Anwendung
pretirana/čezmerna raba der [Mißbrauch] Missbrauch
(domača Hausgebrauch, jezikovna Sprachgebrauch, besede Wortgebrauch, splošna Gemeingebrauch)
protipravna raba pravo die Gebrauchsanmaßung
priti iz rabe ungebräuchlich werden
ki je prišel iz rabe obsolet
biti v rabi gebräuchlich sein, in/im Gebrauch sein, zur Anwendung kommen/gelangen, Verwendung finden, Anwendung finden
ne biti v rabi nicht gebräuchlich sein
ne biti za rabo nicht zu gebrauchen sein
za šolsko rabo für den Schulgebrauch

rab|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (plazeča pirnica) Gemeine Quecke (njivska preslica) der Acker-Schachtelhalm

Rab|a ženski spol (-e) die Raab

rába use; usage

v rábi in use
v splošni rábi in common use
ne v rábi out of use, disused
s trajno rábo with use
(dober) za rábo (uporaben) fit for use
govorna rába (colloquial) usage
navodila za (upo)rabo directions pl, instructions pl for use
za nobeno rábo good for nothing
on ni za nobeno rábo he is good for nothing, he is no good (at anything)
ne biti v rábi to be out of use, to be disused
biti vsak dan v rábi to be in daily use
to ni za nobeno rábo this is of no use
priti v splošno rábo to come into general use
priti iz rábe to fall (ali to pass) out of use, to fall into disuse

rába usage moški spol emploi moški spol , utilisation ženski spol ; jouissance ženski spol

v rabi en usage, employé
iz rabe hors d'usage
priti iz rabe ne plus être employé, tomber en désuétude
priti v rabo passer dans l'usage
za osebno (splošno, vsakdanjo) rabo pourl'usage personnel (général, quotidien)
za notranjo (zunanjo) rabo pour l'usage interne (externe)
za nobeno rabo ni il n'est bon (ali propre) à rien

rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
za zunanjo rabo per uso esterno
predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
biti za rabo essere utilizzabile
pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
raba (uporabljanje)
cest utenza stradale

rába ž
1. upotreba, primjena (men-), upotrebljavanje: napačna raba besede
pogrešna upotreba riječi, reči; govorna raba
upotreba u govoru; splošna raba
opća, opšta upotreba; vsakdanja raba
svakodnevna upotreba
2. upotreba, običaj: v -o priti
uobičajiti se, preći u upotrebu, početi se upotrebljavati; iz -e priti
izići iz upotrebe, biti izbačen iz upotrebe; to je že dolgo v -i
to se već dugo upotrebljava, primjenjuje
3. nisi za nobeno -o
nisi ni za što

rába uso m ; aplicación f

v rabi en uso
za takojšnjo rabo pronto para usarse
za vsakdanjo rabo para uso diario
navodilo za rabo modo m de empleo; instrucciones f pl para el uso, para uso interno (za notranjo ozir. externo za zunanjo rabo)
za nobeno rabo ne biti no servir para nada
biti iz rabe estar fuera de uso, no usarse ya, ser anticuado
priti iz rabe caer en desuso
priti v rabo comenzar a ser empleado, generalizarse (el uso)
za poljubno (vsako) rabo para todos los usos

rába -e ž., ужива́ння -я с., ужи́ток -тку ч., ви́користання -я с.

rába -e ž folosinţă, folosire, întrebuinţare, uz, utilizare

jezikovna raba ženski spol der Sprachgebrauch
usmerjanje jezikovne rabe die Sprachlenkung

brezosében (-bna -o) adj.

1. impersonale

2. privo di originalità, generico, indeterminato; banale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. brezosebne glagolske oblike forme impersonali del verbo
lingv. brezosebna raba uso impersonale

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

dvopičje samostalnik
(ločilo) ▸ kettőspont

glagol samostalnik
jezikoslovje (besedna vrsta) ▸ igePovezane iztočnice: brezosebni glagol, glagol premikanja, modalni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, povratni glagol, prehodni glagol, vzročni glagol, polnopomenski glagol, dovršni glagol

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

knjížen knjižéven

knjížni jezik literary language, written language
knjížna lastnina literary property
knjížnji molj bookworm (tudi figurativno), figurativno walking encyclopedia
knjížna omara bookcase
knjížna polica bookshelf, pl -lves
knjížna tatvina piracy, plagiarism
knjížni izraz, raba knjižnih izrazov literaryism

metonímičen métonymique

metonimični izraz ex pression ženski spol métonymique
metonimična raba besede emploi moški spol métonymique d'un mot

napáčen falso; incorrecto; inexacto ; (zmoten) erróneo, equivocado

napačna raba mal empleo m
napačni podatki datos m pl falsos
napačno odgovoriti responder equivocadamente
napačno iti (ura) andar mal
napačno peti cantar mal
napačno poučèn mal informado
napačno razumeti comprender mal
speljati na napačno pot extraviar; desorientar; inducir a error

nedoločnik samostalnik
jezikoslovje (glagolska oblika) ▸ főnévi igenévSopomenke: infinitiv
Povezane iztočnice: kratki nedoločnik