Franja

Zadetki iskanja

  • psic|a ženski spol (-e …) die Hündin
  • psȉca ž psica
  • psica samostalnik
    1. (o živali) ▸ szuka
    psica laja ▸ szuka ugat
    psica pogine ▸ szuka elpusztul
    psica skoti ▸ szuka ellik
    lastnik psice ▸ szuka tulajdonosa
    gonitev psice ▸ szuka tüzelése
    sterilizacija psice ▸ szuka ivartalanítása
    sterilizirana psica ▸ ivartalanított szuka
    breja psica ▸ terhes szuka
    potepuška psica ▸ kóbor szuka
    sosedova psica ▸ szomszéd szukája
    Večina psic mladiče nahrani šele po koncu poroda. ▸ A legtöbb szuka csak az ellés végét követően eteti meg a kölyköket.

    2. neformalno, grobo (izprijena, ničvredna ženska) ▸ szuka
    prekleta psica ▸ átkozott szuka
    Psica, izdala me je, je pomislil. ▸ A szuka elárult, gondolta magában.
  • psíca she-dog; female dog; bitch
  • psíca zoologija chienne ženski spol
  • psíca (-e) f

    1. cagna

    2. pejor. cagna; (vlačuga) donnaccia, baldracca

    3. obrt. cavalletto da bottaio
  • psíca ž
    1. kučka, kuja, keruša: dobermanska psica; lovska psica
    2. bezobraznica, kučka: fašistična psica
  • psíca zool perra f
  • psíca -e ž., су́ка ж.
  • morska psica ženski spol živalstvo, zoologija Galeorhinus: der Hundshai
  • bitch [bič]

    1. samostalnik
    zoologija psica
    figurativno, vulgarno vlačuga

    bitch fox lisica
    son of a bitch pasji sin
    bitch wolf volkulja

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    sleng pritoževati se; šušmariti; pokvariti
  • cagna f

    1. psica

    2. pren. lahkoživka, cipa

    3. pren. slaba igralka, slaba pevka
  • cagne [kanj] féminin, péjoratif psica; argot pripravljalni razredna École normale supérieure
  • canīcula -ae, f (demin. canis)

    1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

    2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

    3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

    4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.
  • canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

    1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

    2. pren.
    a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
    b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
    c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

    3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

    4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

    5. dvoje ozvezdij
    a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
    b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

    6. psica, neke vrste spona: Pl.

    Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.
  • chienne [šjɛn] féminin psica

    une chienne d'affaire vražja zadeva
    une chienne de musique obupna glasba
  • chucha ženski spol psica; pijanost; nemarnost
  • Hündin, die, (-, -nen) psica
  • kéra ž psica
  • kèruša ž psica: zašto laje keruša