Franja

prizorišč|e srednji spol (-a …) der Schauplatz (tudi figurativno) (mednarodno Schauplatz des internationalen Geschehens); die Szene (tudi figurativno); veselice: der Festplatz
šport prizorišče tekmovanja der Austragungsort, der Kampfplatz
prizorišče vojne vojska (vojskovališče) Kriegsschauplatz
izginiti s prizorišča figurativno von der Bildfläche verschwinden

prizoríšče scene; (v gledališču) stage

prizoríšče zločina (katastrofe, hude nesreče) the scene of the crime (of the disaster)

prizoríšče scène ženski spol , théâtre moški spol , lieu moški spol (de la scène, du délit, du crime) ; (športno) surface ženski spol de jeu

prizoríšče (-a) n (gled. in ekst.) scena:
stopiti na politično, literarno prizorišče entrare, esordire, comparire sulla scena politica, letteraria
umakniti se s političnega, literarnega prizorišča ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria
prizorišče II. dejanja la scena del II atto
voj. prizorišče spopadov il teatro delle operazioni
prizorišče romana je Trst v začetku tega stoletja il romanzo è ambientato nella Trieste dei primi del secolo

prizoríšče s pozornica, pozornica, prizorište, poprište: prizorišče dogodkov

prizoríšče escena f ; teatro m

prizoríšče -a s., сце́на -и ж.

prizoríšče -a s scenă; arenă

arénă -e f

1. arena

2. prizorišče

arène [arɛn] féminin arena, borišče; figuré prizorišče, torišče; poétique pesek

arènes pt arena za bikoborbe; histoire amfiteater
arène politique politična arena
descendre dans l'arène (figuré) aktivno se udeležiti diskusije, političnega, literarnega boja
se jeter dans l'arène (figuré) sprejeti, začeti boj

Austragungsort, der, eines Wettkampfes: prizorišče, kraj tekmovanja

Bildfläche, die,

1. zorno polje

2. (projekcijsko) platno

3. figurativ prizorišče; von der Bildfläche verschwinden izginiti s prizorišča; wieder auf der Bildfläche erscheinen spet se pojaviti

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

Coliseo moški spol Kolosej (v Rimu); gledališče; prizorišče

Festplatz, der, prizorišče (slovesnosti); sejmišče

gȳrus -ī, m (gr. γῦρος), večinoma pesn. in poklas. beseda, klas. le metaf.,

1. krožno gibanje, kroženje, krog, kolobar, lok, zavinek, ovinek: TIB., COL., LUCAN., STAT., volat (telum) ingenti gyro V., anguis ... septem ingens gyros, septena volumina traxit V. se je zvila v sedem kolobarjev, v sedem krivin, eludit (Camilla) gyro interior V., gyros per aëra ducere O. krožiti (o pticah), flectitur in gyrum (milvus) O., redit (valpes) in gyrum O. se vrne v krogu, gyros agitare SEN. FR. (o ribi), apes gyros volatu edunt PLIN., grues gyros quosdam in decoro cursu peragunt PLIN., in gyrum euripo addito SUET. krog in krog, linea in gyrum reflexa M. krožnica, maeandros facere et gyros AMM.; pren.: in illis dialecticae gyris atque maeandris consenescas GELL.

2. occ.
a) krožni obrat, okret (pri jahanju): equi gyros dant V. se obračajo (sučejo) v krogu, gyros carpere V. ali in gyros ire O. v krogu teči, variare gyros T. raznovrstne kroge delati, raznovrstne krožne obrate izvajati.
b) meton. torišče za konje, tekališče, jahališče: gyrum pulsat equis PR. = konje drevi na (po) torišču; pren. predpisana pot, prizorišče, področje, poprišče: ex ingenti quodam oratorem immensoque campo in exiguum gyrum compellere CI., homines effrenatos in gyrum rationis et doctrinae duci oportet CI., angustissimo gyro ingeniorum impetūs refringere PLIN. IUN.

3. pesn. metaf. krog = krožni tek časa, časovni tek: bruma nivalem interiore diem gyro trahit H. v notranjem (manjšem) krogu, tako da je dan krajši, simili gyro PH. v enakem časovnem teku, gyro breviore bigas lunae flecti SEN. TR., augustissimum habet dies gyrum SEN. PH. – Vulg. soobl. goerus -ī, m: NON., PROB. (?).

locale [louká:l, -kǽl] samostalnik
prizorišče, scena

locality [loukǽlíti] samostalnik
kraj, prostor, prizorišče

sense of locality čut za orientacijo

prìzorīšte s prizorišče

proscaenium -iī, n (tuj. προσκήνιον) ospredje (gledališkega) odra, prizorišče (kjer nastopajo igralci), proskénij, proscénij: Pl., Ap., Vitr. idr., theatrum et proscaenium L. gledališče in prizorišče; pesn. sinekdoha v pl. (gledališki) oder sploh: ineunt proscaenia ludi V.; tudi = gled(al)išče: Pompeiana dabunt quantos proscaenia plausus! Cl.