Franja

prise|či [é] (-žem) prisegati einen Eid schwören/leisten/ ablegen (na auf), (potrditi s prisego) (etwas) beeidigen
krivo priseči einen Meineid leisten, falsch schwören
figurativno (etwas) beschwören; za funkcijo, službo: den Diensteid leisten
dolžan priseči eidespflichtig
dolžnost priseči die Eidespflicht
nesposoben priseči eidesunfähig
nesposobnost priseči die Eidesunfähigkeit
sposoben priseči eidesfähig
sposobnost priseči die Eidesfähigkeit

priséči priségati to swear, to take an oath

slovesno priséči, priségati to swear a solemn oath, to swear solemnly
po krivem priséči, priségati to commit perjury, to perjure oneself, to forswear oneself
priséči, priségati pri bogu to swear by God
prisegam! I swear on oath!
lahkó prisežem na to I can swear to it
priséči, priségati maščevanje (pokorščino, zvestobo) to swear revenge (ali vengeance) (obedience, the oath of allegiance)
priséči, priségati prijateljstvo to swear friendship
lahkó prisežem, da je to on I can swear this is the man
prisegel bi, da... I could take my oath that...
ne bi hotel priséči, priségati na to I would not take my oath on it
prisegam na njegovo nedolžnost I swear he is innocent
on »prisega« na svojega zdravnika (figurativno) he swears by his doctor
prisegam, da je moje blago dobro I swear by the quality of my goods

priséči jurer, affirmer (ali déclarer) sous (la foi du) serment, prêter serment

priseči na kaj jurer sur (ali par) quelque chose
po krivem priseči faire un faux serment, commettre un parjure, se parjurer
priseči komu maščevanje jurer de se venger de quelqu'un
priseči komu zvestobo jurer fidélité à quelqu'un
priseči, da bomo govorili resnico jurer de dire la vérité

priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.

priséči -séžem, prisezi -te i -ite, prisegel -gla prisegnuti, priseći, položiti prisegu, zakletvu, zakleti se: priseči na ustavo
zakleti se na ustav; prisegla mu je zvestobo
zaklela se da će mu biti vjerna; krivo priseči
krivo se zakleti; prisegla sta si ljubezen na vekomaj
zakleli su se njih dvoje da će se vječito (ve-) voljeti (-le-)

priséči jurar; afirmar bajo juramento; prestar juramento

priseči komu večno ljubezen jurar amor eterno a alg
po krivem priseči jurar en falso
priseči komu maščevanje jurar vengarse de alg
prisegel bi, da ... juraría que...
priseči si ljubezen jurarse amor

priséči -séžem dov., присягну́ти -гну́ док., поклясти́ся -ляну́ся док.

priséči -séžem dov. a jura, a depune jurământ

beeiden, beeidigen potrditi s prisego; priseči, (da ...); (vereidigen) zapriseči

beschwören priseči, (bitten) rotiti, Geister, Dämonen, Erinnerungen: zaklinjati, Religion zarotovati

geloben obljubiti, priseči; zaobljubiti (se); das gelobte Land obljubljena dežela

giurare

A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
giurare il falso krivo priseči
giurare il vero prisegati na resničnost česa
giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom

iūrō -āre -āvī -ātum (iūs 2) prisego narediti, opraviti (opravljati), priseči (prisegati), rotiti se, zaklinjati se

I. intr.: per (na) flumina infera O., per deos S., per quidquid deorum L., per superi regis regnum Pl., per patrem O., per infernam paludem, per Stygiam paludem sanctissime Lact., per genus infelix generisque parentem, per patris ossa tui O., o Iuppiter, numquid iuravi per te falso? Arn., i. ad aliquem Cat. pred kom, i. pro aliquo L. namesto koga, i. liquido Ter. z mirno vestjo, qui si iuraret, crederet nemo Ci., ex animi mei (nostri) sententiā i. Ci.; z in z acc. priseči na (z acc.): L., T., Sen. ph. idr., Petreius princeps in haec verba iurat C. na te (narekovane) prisežne besede; pren.: in verba magistri H. = slepo držati se učiteljevih besed; tudi: in certa verba Ci., in eadem verba L., in nomen principis Suet. priseči vladarju pokorščino in zvestobo, in ducis nomen Iust., in suum (imperatoris) nomen Suet., in tutorum (Poenorum) obsequia Iust., iurare in legem per vim latam noluit Ci., in acta principis T., Suet., in foedus L., omnis exercitus in se quisque iurat L. vsak mož zase (sicer je en mož opravljal prisego za vse); iurare alicui priseči (prisegati) komu zvestobo: scis tibi ubique iurari, cum ipse iuraveris omnibus Plin. iun., mihi scis te mihi certe, non socios iurasse tuos Val. Fl.; pesn.: in me iurarunt O. zarotili so se zoper mene, in facinus iurasse putes O. da so se zarotili za izvršitev zločina. —

II. trans. in sicer

1. z notranjim obj.: ius iurandum iurare Ci., falsum iurare Ci., O. krivo priseči, dictata sacramenta deis Sil., in verba alicuius sacramentum Petr., ius iurandum a Q. Nucio conceptum dicitur, quod in arrogando iuraretur Gell.; z dat.: haec iuravit amanti O., cineri iuret patrio Laurentia bella Sil.; z ACI: iurat se eum non deserturum C., Regulus iuravit se rediturum Ci., animum iurarem esse divinum Ci., nisi victores se redituros ex hac pugnā iurant L., iurarem per Iovem deosque penates me ea sentire, quae dicerem Ci., iura te nociturum non esse homini de hac re nemini Pl., qui sine hac iurabat se unum numquam victurum diem Ter., abituros se Italiā iuraverunt Val. Max., ossa tibi iuro per matris … me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., me quoque consimili impositum torquerier igni iurabo et bis sex integer esse dies Pr.

2. z zunanjim obj.: morbum iurare Ci. priseči na bolezen, calumniam iurare Cael. in Ci. ep. ali calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se ne toži s hudobnim namenom. Tako tudi gr. ϑεοὺς ὀμνύναι: Stygias undas, deos, numina O. ali terram, mare, sidera V. ali signa Tert. koga za pričo prisege (po)klicati, (za)priseči ((za)prisegati) na koga (kaj); pass.: dis iuranda palus O. na katero morajo priseči, iurata numina O. na katera se je priseglo, arae iurandae per tuum nomen H., iuratur Honorius absens Cl. prisega se na odsotnega Honorija, tunc deus captivis etiam iurabere Thebis Stat., regi deorum iurari dignata palus Sil. — Od tod pt. pf. iūrātus 3, redko pass.: quod iuratum est, id servandum est Ci.; nav. med. po prisegi = (za)prisežen, v prisego vzet, prisegi zavezan: iuratorum iudicum sententiis damnari Ci.; dep. iūror -ārī -ātus sum (iūs 2) = iūrō -āre; v rabi sta bila le pf. in pt. pf.: quod fui iuratus feci Pl., quid iuratus sit Ci., ex lege, in quam iurati sitis Ci. po zakonu, za katerega ste prisegli, da se ga boste držali, Regulus iuratus missus est ad senatum Ci., iurato mihi crede Ci. na mojo prisego, iuratus se eum suā manu interempturum L., qui mihi iuratus est se hodie argentum dare Pl., negavit an me existimasti haec iniuratum in iudicio non esse dicturum, quae iuratus in maxima contione dixissem Ci., iudices, qui ex lege iurati iudicatis Ci., eligi a magistratibus iuratis T., at eum vos iurati capite damnastis? Corn.; superl.: iuratissimi auctores Plin. najzanesljivejši; subst. porotnik: non hoc idem irratum dicere audistis Ci. — Adv. abl. iūrātō s (pod) prisego: qui iurato promisit iudicis sisti, non videtur peierasse Paul.

jurá júr vt./vr. prisegati, (za)priseči

jurar priseči, zapriseči; zakleti, preklinjati

jurar un empleo biti zaprisežen za službeno mesto
jurar en falso krivo priseči
jurarse amor priseči si ljubezen

jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta

priségnuti (priséći) prìsēgnēm priseči: bi li koji od vas dušom prisegnuo gdje je prava meda; ne prisezi krivo, gl. tudi prisjeći

qualify [kwɔ́lifai]

1. prehodni glagol
kvalificirati, usposobiti (for za, for being, to be; to qualify o.s. usposobiti se)
pooblastiti, avtorizirati, dati pravico (for za)
označiti (as)
modificirati, prikrojiti, omejiti; omiliti, ublažiti (npr. pripombo); razredčiti (pijačo)
slovnica pobliže določiti

2. neprehodni glagol
kvalificirati se, usposobiti se, dokazati potrebno usposobljenost (for za, as kot)
šport kvalificirati se (for; qualifying round izločilna runda)
izpolnjevati pravne pogoje
(tudi ameriško) priseči

sacramentare

A) v. tr. (pres. sacramento)

1. relig. podeliti zakrament; obhajati

2. priseči, prisegati; ekst. trditi, zatrjevati

3. pog. kleti, preklinjati (tudi absol.)

B) ➞ sacramentarsi v. rifl. (pres. mi sacramento) relig. prejeti zakramente

saramentare v. tr., v. intr. (pres. saramento) priseči, prisegati