Franja

priporoča|ti [ó] (-m) priporočiti (dauernd, immer wieder) empfehlen, anempfehlen; (sugerirati) [nahelegen] nahe legen; (zagovarjati) befürworten; (hvaliti) preisen, anpreisen
priporočati naprej weiterempfehlen

priporóčati recommander quelqu'un (ali quelque chose) à quelqu'un

priporóčati (-am) | priporočíti (-ím)

A) imperf., perf. raccomandare, consigliare, caldeggiare; rel. suffragare:
priporočati komu oddih raccomandare a qcn. il riposo
priporočiti načrt caldeggiare un progetto
priporočati koga v molitvi pregare per l'anima di qcn.

B) priporóčati se (-am se) | priporočíti se (-ím se) imperf., perf. refl. raccomandarsi

priporóčati -am i priporočeváti -újem preporučivati: priporočati komu kaj, koga; priporočati se komu za kaj; priporočam se
nekada kurtoazna fraza pri polasku od viđenije ličnosti

priporóčati recomendar

toplo priporočati recomendar encarecidamente; interceder en favor de (alg)

priporóčati -am nedov., рекомендува́ти -ду́ю недок., док.

priporóčati -am nedov. a recomanda, a propune

priporoča|ti se (-m se) sich empfehlen
hvala za obisk, se priporočamo herzlichen Dank und auf Wiedersehen

advocate² [ǽdvəkeit] prehodni glagol
braniti, zagovarjati, zavzemati se; priporočati

anempfehlen^* priporočati, priporočiti

anpreisen priporočati, hvaliti

befürworten zagovarjati, podpirati, zavzemati se za; Bitte, Gesuch: priporočati

caldeggiare v. tr. (pres. caldeggio) toplo priporočiti, priporočati; podpreti, podpirati:
caldeggiare una proposta podpirati predlog

consigliare

A) v. tr. (pres. consiglio)

1. svetovati

2. priporočiti, priporočati; ukazati

3. vzpodbuditi, vzpodbujati

B) ➞ consigliarsi v. rifl. (pres. mi consiglio) posvetovati se

empfehlen (empfahl, empfohlen) priporočiti, priporočati; es empfiehlt sich priporočljivo je; sich empfehlen posloviti se

exhort [igzɔ́:t] prehodni glagol (to)
opominjati, opozarjati, prigovarjati, spodbujati, priporočati, opogumiti; svariti

laudō -āre -āvī -ātum (laus)

1. (po)hvaliti, proslaviti (proslavljati), (po)velič(ev)ati, hvaleč prizna(va)ti, odobriti (odobravati) (naspr. reprehendere, vituperare, accusare, culpare): laudari a laudato viro Naev. ap. Ci., quam rationem omnes non solum probant, sed etiam laudant Ci., laudantur exquisitissimis verbis legiones Ci., numquam satis laudari poterit philosophia Ci., Agesilaus … laudavit consilium eorum N., l. numen (sc. v pesmih) H., ubi haec severus te palam laudaveram H. ko sem bil pred teboj govoril … tako vzneseno, depositum laudas … pudorem H., prava laudantium sermo Sen. ph. hvalisanje, l. vocem suam, formam pietatem Suet., Cicero in Limone hactenus laudat (sc. Terentium) Suet., laudare aliquem ob ea, ob quae gratias agerem Plin. iun., l. coram in os (= gr. κατὰ στόμα ἐπαινεῖν) Ter. ali l. in faciem Lact. v obraz hvaliti; l. aliquem alicui (koga pred kom) Ter.; okrepljeno: l. aliquem ali aliquid laudibus Pl., Ci. na moč hvaliti, s pohvalami (s (po)hvalo) (po)velič(ev)ati; z in z abl. personae: id maxime in Agrippina laudare, quod (da) Germanici nepotem secum traheret T.; z in z abl. rei (pri čem, zaradi (zastran) česa): in quo tuum consilium nemo potest non maxime laudare Ci. ep., ut ad peiora iuvenes laude ducuntur, ita laudari in malis malent Q.; v pass. z gr. dat. personae: viris laudata est Ci. ep., Lucifer … laudatur Veneri Sil., Germanicus cunctis laudatus T.; pass. laudor z inf.: extinxisse nefas tamen et sumpsisse merentīs laudabor poenas V.; abs.: abi, laudo ali samo laudo Pl., Ter. dobro si opravil! dobro! prav tako!

2. occ.
a) obtožencu da(ja)ti ugodno pričevanje, zagovarjati, braniti ga: Ci. ep., Asc.
b) govoriti komu pogrebni (nagrobni) govor: Plin. iun., quem (sc. P. Africanum) cum supremo eius die Maximus laudaret, gratias egit dis immortalibus, quod … Ci., l. aliquem scripto meo (po mojem osnutku) Ci. ep., aliquem e more pro rostris l. Suet., aliquem pro contione l. Suet., laudatum corpus in foro positum, laudatum corpus sepultum est Aur.
c) pesn. = koga blagrovati, komu zavidati (kaj): agricolam laudat leti iuris peritus H.; z objektnim gen. (zaradi česa): laudabat leti iuvenem Sil.
d) kako zdravilo hvaleč odobravati, priporočati: aliquid ad aliquid Plin., apri … cerebrum contra eas (sc. serpentes) laudatur Plin.

3. koga hvaleč (pohvalno) imenovati, omeniti (omenjati), navesti (navajati): aliquem testem Pl., Cod. I., quem rerum Romanarum auctorem laudare possum religiosissimum Ci., quem enim auctorem de illo (sc. Socrate) locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., laudare significat prisca lingua nominare appellareque; sic auctor laudari dicitur, quod est nominari Gell. — Od tod

1. adj. gerundiv laudandus 3 hvalevreden, vreden slave, vreden vsega priznanja, častivreden, pohvalen: cuius ratio etsi non valuit, tamen magnopere est laudanda V., laudande sol H., scis … istos, ut non laudandos, sic tamen esse iocos O., laudandus et ille, qui tertium consulatum meruit Plin. iun.; z abl.: armis vel rastris laudande Camers Sil.; z gen. (zaradi česa): laudande laborum Sil., vitae laudandus opacae Sil.; subst.: laudanda -ōrum, n hvalevredna dejanja: Plin. iun.

2. adj. pt. pf. laudātus 3 (po)hvaljen, (po)hvalen, hvalevreden, častivreden, (pro)slavljen, vreden slave, slaven, lep, izvrsten: vir l. Ci. ep., l. artes Ci., facies, vultus, pavo, signa O., vox Suet., saccharon laudatius India (sc. fert) Plin., quanto maiora auctioraque sunt, multo etiam tanto laudatiora sunt Gell., quae laudatissima formae dote fuit virgo O., e Caedicio campo laudatissimus (sc. caseus), feniculum laudatissimum, sampsuchum laudatissimum Plin.

nahelegen, nahe legen priporočiti, priporočati, sugerirati; na srce položiti; eine Antwort/Vermutung: napeljevati k

preisen hvaliti, slaviti; priporočati; glücklich preisen jemanden blagrovati; sich glücklich preisen biti srečen