Franja

pripadajoč [ó] (-a, -e) zugehörig (zu), (einer Organisation) angehörig; zugeordnet
pripadajoči delež das Kontingent

pripadajóč belonging to; appurtenant (to)

pripadajóč appartenant à, qui appartient à, qui fait partie de, afférent à, se rapportant à

pripadajóč (-a -e) adj. appartenente; pertinente; spettante, dovuto

pripadajóč perteneciente; que pertenece (a), pertinente

pripadajóč prid., нале́жний прикм.

addetto

A) agg.

1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva

2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga

B) m

1. uslužbenec

2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše

adherente zvezan s, pripadajoč; zrasel

adherente m privrženec, pristaš; pritiklina, pridatek
adherentes pl pritikline

afférent, e [aferɑ̃, t] adjectif pripadajoč, vieilli nanašajoč se na

renseignements masculin pluriel afférents à cette affaire informacije glede te zadeve
(juridique) la part afférente à cet héritier temu dediču pripadajoči delež

anejo pridružen, pripadajoč

anejo m priloga; podružnična cerkev

angehörig pripadajoč

annexe [anɛks] adjectif pridán, priložen, pripadajoč, zraven spadajoč; postranski; féminin priloga; stranska stavba, depandansa; commerce podružnica, filiala

en annexe v prilogi
être logé à l'annexe de l'hôtel bivati v depandansi hotela
les pièces annexes du rapport priloge k poročilu
les annexes du dossier priloge dosjeja

appartenēnte

A) agg. pripadajoč, ki pripada

B) m, f pripadnik, pripadnica, član, članica:
gli appartenenti al sindacato člani sindikata

appurtenant [əpə́:tinənt]

1. pridevnik (to)
pripadajoč; prikladen

2. samostalnik
pritiklina, privesek

curūlis -e (nam. currūlis iz currus; prim. currūlis)

1. vozu (poseb. dirkalnemu vozu) pripadajoč, vozen, z vozom: equi L., Cod. Th. (z državnim denarjem nabavljeni) dirkalni konji, četverovprega za cirkuške igre (dirke), triumphus Suet. na vozu, z vozom (naspr. ovatio malo zmagoslavje), ludi Min. cirkuške.

2. voz uporabljajoč (o višjih oblastnikih), kurulski: aedilis L. Piso ap. Gell., L., Plin. kurulski (= patricijski, gl. aedīlis), aedilitas Ci., L., Plin. kurulsko edilstvo, c. magistratus Gavius Bassus ap. Gell. kurulsko oblastništvo (t.j. konzulstvo, pretorstvo in kurulsko edilstvo), curules magistratus appellati sunt, quia curru vehebantur P. F.; poseb. sella curūlis „stol (sedež) na vozu“, kurulski uradni stol diktatorjev, konzulov, pretorjev in kurulskih edilov, zaklopni stol brez naslona, obložen s slonovo kostjo: Ci., L., O., Cat. idr., Gavius Bassus in commentariis suis … senatores … dicit in veterum aetate, qui curulem magistratum gessissent, curru solitos honoris gratiā in curiam vehi, in quo curru sella esset, super quam considerent, quae ob eam causam „curulis“ appellaretur; sed eos senatores, qui magistratum curulem nondum ceperant, pedibus itavisse in curiam; propterea senatores nondum maioribus magistratibus „pedarios“ nominatos Gell., Romanorum imperatorum insigne fuit sella curu-lis … et sciendum sellam curulem a curru dictam, quod hi tantum ea utebantur, qui triumphali curru invecti fuissent Serv., curiales officiales publici, curules vero sellae, in quibus magistratus sedentes iura reddunt Isid.; od tod curule ebur kurulska slonova kost, met. = (višje) oblastništvo: cui libet hic fasces dabit eripietque curule cui volet importunus ebur H.; nekaj podobnega je sēdēs curūlis kurulski sedež (z vencem), častni stol kraljev in poseb. Avgustovih svečenikov (sacerdotes Augustales): T. — Kot subst. curūlis -is
a) fem. (sc. sella) = sella curulis: Lucan., Sil., Stat., Mart., T., Plin. iun., Suet.
b) masc. = aedilis curulis: Plin.; curulis maior = consul: Stat.; pl. curūlēs kurulska oblastništva (ki so smela uporabljati kurulski stol): Stat.

dazugehörig ki spada zraven, pripadajoč; dazugehörig: sem spadajo:

dû, due [dü] adjectif dolžen, dolgovan; pristojen, pripadajoč; masculin dolg

somme féminin due dolgovana, dolžna vsota
en dû temps pravočasno
payer son dû plačati svoj dolg
réclamer son dû zahtevati, kar je komu dolgovano
chose promise, chose due (proverbe) obljuba dolg dela
contrat masculin en (bonne et) due forme pogodba v ustrezni, zahtevani obliki
jusqu'à due concurrence popolnoma

gehörig pripadajoč; (angemessen) primeren, pravilen, pravi; Adverb primerno, figurativ pošteno

germane [džəméin] pridevnik (to)
primeren; pripadajoč; ki se nanaša, ki je v zvezi

inherent [inhíərənt] pridevnik (inherently prislov)
naravno, neločljivo zvezan, inherenten; vrojen, prirojen, svojstven, pripadajoč
slovnica stoječ pred samostalnikom

it is inherent in the blood je že v krvi
inherent right prirojena ali naravna pravica
ekonomija & pravno inherent defect notranja hiba