Franja

prihrani|ti (-m) ersparen, einsparen
prihraniti si kaj sich (etwas) sparen
ki prihrani čas zeitsparend

prihrániti prìhrānīm
1. zastar. prihraniti: prihraniti nešto novaca
2. dohraniti: prihraniti pčele, pšenicu

prihraníti to save (up); to spare; to reserve; to economize; to put by; to make economies

prihraníti za hude čase to put by (ali to lay by) money for a rainy day
prihrani si denar za kako drugo priložnost! save your money for another occasion!
prihrani (si) svoje besede! (molči!) save your breath!
lahko si prihraniš svoj trud! you may save your pains!
prihranjen peni je pridobljen peni a penny saved is a penny gained

prihraníti épargner, économiser, mettre de côté, garder, réserver

prihraniti komu kaj (figurativno) épargner (ali éviter) quelque chose à quelqu'un
prihraniti si kaj za pozneje garder (ali se réserver) quelque chose pour plus tard
prihrani si ta trud! épargne-toi cette peine!
s tem si prihranimo veliko časa cela nous fait économiser beaucoup de temps

prihraníti i prihrániti -im
1. uštedjeti (-de-): vsak mesec nekaj prihraniti od plače, od dohodkov; prihraniti za nov avto, za obleko; prihraniti drva za zimo
2. ostaviti na stranu, rezervirati, rezervisati: prihraniti kaj za koga
3. prihraniti komu očitke poštedjeti koga pirgovorima

prihraníti -hránim dov., заоща́дити -джу док., зеконо́мити -млю док.

prihraníti -hránim dov.
1. a economisi, a strânge, a pune la o parte
2. a scuti, a cruţa

prihrániti (-im) perf.

1. risparmiare, mettere da parte, economizzare, serbare, accumulare; nareč. sparagnare:
prihraniti nekaj za hude čase mettere da parte qcs. per gli anni delle vacche magre

2. risparmiare:
vozilo prihrani dosti goriva una macchina che risparmia molto carburante

3. pren. risparmiare:
prihraniti komu razočaranje risparmiare a uno la delusione

prihrániti ahorrar; economizar

prihraniti denar ahorrar dinero, hacer ahorros
prihraniti komu ponižanje evitar a alg una humillación
prihraniti komu stroške evitar gastos a alg
prihranite si trud fam no se preocupe usted, no se moleste usted
prihrani si svoje opazke! ¡guárdate para ti tus observaciones!

agonisí -ésc vt. privarčevati, prihraniti

ahorrar osvoboditi, prostost dati; prihraniti, prizanesti, varčevati

ahorrarse štediti se, varovati se
ahorrarse de alg. znebiti (otresti) se koga
no ahorrárselas con nadie nikomur ne prizanesti

ahuchar shraniti (denar), prihraniti

aufsparen prihraniti; shraniti

avanzare²

A) v. tr. (pres. avanzo)

1. dolgovati, biti dolžan:
non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir

2. redko prihraniti

B) v. intr.

1. ostati:
è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha

2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
le provviste avanzano zalog je v izobilju

comparcō (compercō) -ere -parsī ali -persī (—)

1. prihraniti (prihranjevati), prištediti, privarčevati: Non., Char., quod ille … vix … compersit miser Ter., ad comparcendum cibum Fr.

2. pren. imp. comperce z inf. prihrani si = opusti, nikar: comperce, amabo, me attrectare Pl.

dočúvati dòčūvām
1. do konca varovati: ko bi mogao to do jutra dočuvati
2. prihraniti: predajem ti ovaj sat da ga dočuvaš za sina
3. nije sedmu noć dočuvan malo je čez les

dohrániti dòhrānīm
1. prehraniti, prerediti: nas stare ti ćeš dohraniti do smrti
2. prihraniti: dohraniti dukate do ovoga časa
3. pripraviti: dočekati gosta i dohraniti mu ručak

dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.

doštédjeti -dīm (ijek.), doštédeti -dīm (ek.) privarčevati, prihraniti: kuću mu otac ostavio, a starica majka doštedjela, doštedela

économiser [-mize] verbe transitif (pri)varčevati, prihraniti; gospodarno ravnati (quelque chose s čim); verbe intransitif varčno gospodariti ali živeti

économiser sur tout varčevati pri vsem