Franja

pribi|ti¹ (-m) pribijati annageln, festnageln, nageln
pribiti na križ aufs/ans Kreuz schlagen

pribi|ti² (-m) pribijati erklären, (schroff) sagen

pribi|ti³ (-m) pribijati k računu ipd.: dazuschlagen, hinzurechnen

pribiti clouer, fixer avec un clou (ali des clous)

pribiti na križ crucifier

prìbiti prȉbijēm
I.
1. pribiti: pribiti daščicu čavlima, ekserima na zid
2. prilepiti, pritrditi: pribiti objavu na tablu
II. pribiti se priviti se h komu, stisniti se h komu, okleniti se koga: dijete se pribilo uz majku

pribíti (z žeblji) to nail up (ali to, on)

pribíti na križ to nail to the cross; to crucify

pribíti (-bíjem) perf. glej pribijati | pribiti

pribíti -bíjem
1. pribiti, prikucati, pričvrstiti, utvrditi klincima, čavlima, ekserima: pribiti desko, plakat na steno; pribiti podplat; to sem hotel pribiti
to sam htio, hteo naglasiti; pribiti na križ
raspeti na križ, na krst; to je kakor pribito
to je sasvim sigurno; stoji kakor pribit
stoji kao prikovan
2. dodati: pribiti k ceni

pribíti clavar; fijar con clavos

pribiti na križ crucificar

pribíti -bíjem dov., приби́ти -б’ю́ док.

pribíti -bíjem dov.
1. a bate în cuie, a pironi
2. a a adăuga

приби́ти -б’ю́ док., pribíti -bíjem dov.

affīgō (adfīgō) -ere -fīxī -fīxum

1. pripe(nja)ti, pritrditi (pritrjevati), pribi(ja)ti, prikovati, pritisniti (pritiskati) kaj na kaj, k čemu, pritakniti (pritikati), natakniti (natikati): adfigunt avide corpus Lucr., signa militaria adfixa... dempsit L.; z dat.: falces longuriis adfixae C., adf. aliquem terrae L. pribiti k zemlji, aliquem cruci L., Cu., T. na križ pribiti, križati, aliquem patibulo S. ap. Non., Cod. Th. obesiti, Prometheus adfixus Caucaso Ci., pilum equi graviter adverso pectori aff. Auct. b. Afr. z vso močjo zagnati konju v prsi, manum laevo lateri V., mentum pectori Q., sidera adfixa aetheriis cavernis Lucr., signa adfixa delubris (kot zmagoslavna znamenja) H. (prim.: domus spoliis hostium adfixis insignes L.), arma templo affixa Q., Hispania Tarraconensis affixa Pyrenaeo Plin. stikajoča se s...; redko s praep.: adf. litteram illam (K) ad caput Ci., eum cuspide ad terram (= terrae) L., Prometheus adfixus ad Caucasum Ci. Ithaca illa in asperrimis saxis... adfixa Ci. Pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.

2. pren. pritrditi (pritrjevati), navezati (navezovati) na kaj, prikleniti (priklepati), prikovati: flammam adfixit lateri V. je zažgal stran, radicem terrae adf. V. v zemljo vtakniti, spustiti, homines in exigua parte terrae adfixi Ci., aliquem lecto (lectulo Sen. ph.) aff. H. prikleniti na bolniško posteljo, corpus adfigit humo divinae particulam aurae (= animum) H. (trdno) drži na tleh, alicui adfixum esse tamquam magistro Ci. priklenjen biti na koga, držati se ga, quibus in rebus me sibi ille adfixum habebit Ci. ep. me bo vedno imel na glavi, fastigio tuo (na svoj visoki stan) affixus es Sen. ph., pensis (na svoje naloge) affixa puella Tib., annus affixa foribus Tib. čakajoča pri..., tako tudi: iuvenes adfixi valvis (curiae) Val. Max.; med. držati se česa: Pallas adfixus lateri sinistro V. držeč se, apes adfixae venis V., clavum adfixus et haerens nusquam amittebat V., continentia cum ipso negotio sunt ea, quae semper affixa esse videntur ad rem neque ab ea separari possunt Ci.; occ. vtisniti (vtiskati), vcepiti (vcepljati) kaj (v glavo, srce): vidit Simonides ea maxime affigi animis nostris, quae essent a sensu... impressa Ci., causa in animo meo adfixa atque insita Ci., (lectionem) memoriae aff. Q. zapomniti, altius in animo sedent, quae pronuntiatio, vultus, habitus, gestus etiam dicentis affigit Plin. iun. — Od tod subst. pt. pf. adfīxa -ōrum n pribite in prikovane pritikline kakega posestva: Paul. (Dig.).

annageln pribiti; wie angenagelt kot pribit

anschlagen^*

1. (schlagen) udarjati, udariti, Saiten: udarjati, udariti po, (schlagen gegen) udariti (se) ob, zadeti ob

2. (befestigen) pribiti, pritrditi; (annähen) pripeti; öffentlich - ein Plakat usw.: razobesiti

3. eine [Schußwaffe] Schusswaffe: naperiti

4. einen Akkord, eine Melodie: zaigrati; ein Gelächter anschlagen zasmejati se, einen Ton: ubrati

5. (schätzen) ceniti, oceniti, naračunati

6. beim Stricken: nasnuti

7. intransitiv Arznei, gute Worte: učinkovati

8. Vogel: zapeti, Hund: zalajati, Glocke: zazvoniti, Uhr: začeti biti

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

aufschlagen^*

1. (aufprallen) (auf) udariti (ob), treščiti (na), pasti (na), prileteti (na), trčiti (ob)

2. (klopfen auf) udarjati (po), tolči (po) ein Ei: razbiti, eine [Nuß] Nuss: streti, treti (öffnen) odpreti

3. den Kragen, den Hutrand: zavihati, die Bettdecke, die Karten: odkriti, einen Schleier, Vorhang: dvigniti

4. (aufstellen) postaviti; ein Quartier aufschlagen nastaniti se

5. beim Preis: dvigniti, zvišati (ceno), pribiti (na ceno)

6. Sport servirati

7. Feuer: vzplamteti

8. beim Stricken: nasnuti

9. sich aufschlagen ein Knie usw.: raniti si (koleno itd.)

circumfīgō -ere (-fīxī) -fīxum okrog zabi(ja)ti, pribi(ja)ti, obi(ja)ti: columellam cuneis Ca., Christo duos scelestos Tert. na obeh straneh na križ pribiti.

clouer [klue] verbe transitif pribiti, zabiti (z žebljem)

cloué d'admiration onemel od občudovanja
clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
clouer au lit prikleniti na posteljo
(marine) clouer le pavillon pribiti zastavo na jambor (kot znamenje trdne odločitve, da se ladja ne bo vdala)