Franja

prh|ek moški spol (-ka …) mürbe; (rahel) locker

pŕhek (zemlja) loose, light (soil); (kolač) crisp; friable; brittle

pŕhek friable, tendre

pŕhek (-hka -o) adj.

1. farinoso

2. friabile

3. marcio, fradicio

4. nareč. sfatto

pŕhek -hka -o
1. prhak, sipkav, sipak: -a zemlja, moka
2. topak, koji se topi u ustima: -a hruška
3. krt, mekan: -o meso

pŕhek friable; tierno

pŕhek -hka -o prid. fărâmicios, friabil

bȕhav -a -o
1. bolhav
2. prhek, sipek, drobljiv: -a zemlja; buhav snijeg, sneg
3. luknjičav: buhav hljeb, kruh
4. plesniv: hljeb je stajao u vlažnom prostoru, pa je već pomalo buhav

bȕhāvan -vna -o
1. prhek, sipek: -a njiva, ornica
2. mehek, voljan: -a kosa

cariōsus 3 (cariēs) strohnel, sprhnel, prhek, preperel, trhel, gnil: Ca., Varr., Cels., Col., Plin., cariosis dentibus praedam dimisit Ph.; o vinu gladek in voljan: vinum, amphora Falerni Mart.; pren. o starosti: Afr. ap. Non., Prud., senectus O., dii Eccl. kipi bogov, sacerdotes perfidiā cariosi Ambr.; nuptiae Manilius ap. Varr. s staro osebo.

crumbly [krʌ́mbli] pridevnik
krhek, drobljiv, prhek; preperel

crumby [krʌ́mi] pridevnik (crumbily prislov)
drobljiv, prhek; mehek

friábil -ă (-i, -e) adj. prhek

friabile agg. drobljiv, krhek, prhek:
terreno friabile prhka tla

friābilis -e (friāre) ki se da zmleti (zmeti), drobljiv, prhek: Plin., Cael.

friable [fráiəbl] pridevnik
drobljiv, prhek, krhek

kȑt -a -o, kȑt kr̀ta kr̀to
1. krhek, drobljiv, lomen: led je krt; grana je -a
2. prhek, uležan, mehek: -o meso
3. brez kosti, pust: -o meso
4. pust: -o se smijati, smejati
5. slab, nežen: -o tijelo
6. kratek: -i život

light¹ [lait] pridevnik (lightly prislov)
lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)

light of belief lahkoveren
light coin kovanec z nezadostno količino žlahtne kovine
elektrika light current šibki tok
light of foot (ali heel) lahkonog
light fingers dolgoprst (tat)
held in light esteem malo spoštovan
to hold s.th. light; ali to make light of s.th.; ali to set lightstore by nalahko kaj jemati
with a light heart z lahkim srcem
figurativno a light hand obzirnost, takt
light in hand poslušen (konj), lahko vodljiv
no light matter to pa ni malenkost
light metals lahke kovine
light opera lahka ali komična opera
light traffic majhen promet
light woman lahka ženska
light weights prelahke uteži
the ship returned light ladja se je vrnila brez tovora
vojska in light marching order na pohodu z malo tovora

locker Stuhlbein, Schraube, Zahn usw.: majav; Teig, Bände, Zügel, Erde, Knoten usw.: rahel; Regelung, Vorschrift, Muskulatur usw.: ohlapen; Material: sipek (tudi Bergbau); Gestein: prhek; Technik Metallurgie porozen, nezvezen; figurativ Ton, Haltung: sproščen; Sitten: razrahljan, lahkomiseln; Sport lahek, sproščen; Adverb z lahkoto; locker sein Zahn, Mauerhaken usw.: majati se; locker machen Geld: priskrbeti; ein lockeres Leben nesolidno življenje; ein lockeres Mundwerk gobec; eine lockere Hand/ein lockeres Handgelenk haben rad deliti klofute, nagibati k tepežu; eine Schraube locker haben biti malo česnjen

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.