Franja

preseka|ti [é] (-m) durchtrennen, z nožem: durchschneiden, s sekiro: durchhacken; na dva kosa: entzweischlagen, entzweihacken, entzweihauen
figurativno presekati komu pot (jemandem) über den Weg laufen
presekati besedo das Wort abschneiden

presèkati -ām dial. izplati: presekati vodu iz bunara, iz čamca

presékati couper, trancher (en deux), fendre, intersecter , (pot) traverser

presékati (-am) | presekávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tagliare (in due) pren.
presekati gordijski vozel tagliare il nodo gordiano
gozd. presekati sestoj tagliare il bosco con una cessa

2. tagliare, spaccare:
presekati ovinek tagliare la curva

3. pren. tagliare, intersecare:
tam cesta preseka železniško progo in quel punto la strada taglia la linea ferroviaria
presekati komu pot tagliare la strada a qcn.

4. pren. interrompere, troncare:
šefov nenadni prihod je presekal pogovore l'arrivo improvviso del capo troncò il chiacchiericcio

5. mat. sezionare; med. sezionare, praticare una sezione

B) presékati se (-am se) | presekávati se (-am se) perf., imperf. refl. tagliarsi la strada (attraverso)

presékati -am
1. presjeći (-se-): presekati poleno, palico, vrv; presekati s sekiro
2. prosjeći: presekati luknjo v ledu
3. prekinuti: presekati govorniku besedo
4. presekati komu pot ispriječiti, isprečiti se komu na putu; presekati komu dovoz
zabraniti komu dovoz; presekati si pot skozi gozd
prokrčiti sebi put kroz šumu

presékati cortar (de un golpe) ; (razklati) hender ; (prečkati, pot) atravesar

presékati -am dov., пересі́кти -січу́ док., переруба́ти -ба́ю док.

presékati -am dov. a tăia, a curma, a reteza

aufritzen die Haut: opraskati, raniti; eine Schachtel: presekati, odpreti (z zarezom)

concīdō -ere -cīdī -cīsum (cum in caedere)

1. poseka(va)ti, sesekati (sesekljati), razseka(va)ti: nonnulli ab insciis pro noxiis conciduntur N.; poseb. v boju poseka(va)ti, pobi(ja)ti: cum L. Volteio … caede, concide Ci. (v jeziku borilcev s stranskim sramotilnim pomenom „zvaljati se s kom“), c. magnam partem eorum C., adversariorum multa milia N., concisos equites nostros a barbaris nuntiabant Ci.; occ.
a) razseka(va)ti, na drobno (na kosce) seseka(va)ti, razkosa(va)ti: Hyg., Col., aliquid minutim Ca., nervos Ci., concidere et cremare naves L., ligna O., corpus in partes Petr., essedum argenteum Suet., uxorem in duodecim partes ac frusta Vulg.; medic. razseka(va)ti, razreza(va)ti: infans concisus eximi debet Cels., suffusionem acu c. et in plures patres dissipare Cels., quidquid aridum est, usque ad corpus c. Cels. izrezati; šalj.: istic homo te articulatim concidit Pl. te je pošteno naplahtal.
b) nasekati = nabiti, pretepsti (pretepati), (pre)tolči koga: virgis plebem Ci., ibi pugnis et calcibus concisus est Ci., c. aliquem pugnis, loris Iuv.; pren. z jarki, jamami idr. prerezati, presekati: magnos scrobibus montes V., pedestria itinera concisa aestuariis C. prekinjene, Aegyptus tot fossis concisa Iust.
c) prekiniti (prekinjati): spiritum Plin.
č) spolno občevati: Pomp. fr., concide, magire Heliogabal. ap. Lamp.

2. pren.
a) z besedo ali dejanjem posekati, pobi(ja)ti, potreti, uničiti (uničevati): Timocratem totis voluminibus Ci. izpodbijati, nondum erat vestris iudiciis concisus Ci., Vatinium arbitratu nostro c. Ci., Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci., testamentum c. Ulp. (Dig.) ovreči.
b) govor, misli razsekati, razkosati: concidere delumbareque sententias Ci., spiritus nec crebro receptus concidat sententiam Q., eam (orationem) distinguent atque concident Q.
c) fil. logično razdeliti (razdeljevati), razložiti (razlagati): haec universa concidunt etiam minutius Ci., concidendi modus Q., per tam minutas rerum particulas rationem docendi c. Q. — Od tod adj. pt. pf. concīsus 3, adv. -ē sesekan, zrezan, od tod sekan, pretrgan, jedrnat, kratek =
a) (o glasu): insonuerit vox tubae … concisior Vulg., non concise ululabant Vulg.
b) (o govoru): disputationes, sententiae Ci., altera (oratio) perpetua, altera concisa Q., ea (parte philosophiae) non tam est minute atque concise in actionibus utendum quam in disputationibus Q.; subst. neutr. pl.: brevia illa atque concisa Q. kratki in pretrgani stavki; (o govorniku): concisus Thrasymachus Ci. jedrnato govoreči.

crosscut³ [krɔ́skʌt] prehodni glagol
prečno prerezati, presekati

curmá cúrm

I. vt.

1. stiskati, stisniti

2. presekati

II. vr. prelomiti se

dissever [dissévə] prehodni glagol & neprehodni glagol
(raz)deliti, prerezati, presekati, odrezati; ločiti, odcepiti (se)

durchhacken presekati

durchhauen^* razpoloviti, razčesniti; figurativ den gordischen Knoten usw.: presekati, einen Weg: izkrčiti; sich durchhauen izkrčiti si pot; jemanden pretepsti, eine Leitung: uničiti, presekati

durchschneiden^*2 prerezati, Wellen: presekati, figurativ sekati, das Herz: raniti

entzweihacken, entzweihauen presekati, razsekati

entzweischlagen^* presekati, razsekati; razbiti

findō -ere, fidī, fissum (raz)cepiti, preklati, presekati, razdeliti, kalati: lignum f. V., loricae gladiis findebantur Amm.; pesn.: agros sarculo f. H. prekopavati, f. terras vomere O. orati, fretum, aequor f. O. rezati, pluti, aëra f. O. letati po zraku, dies mensem findit H. razdeli; s prolept. obj.: finditur in solidum cuneis via V. trde grude se prekoljejo in tako se naredi pot; refl.: via se findit V. se cepi; med.: Faleriis caelum findi visum L. zdelo se je, da poka, Euphrates finditur Plin. se deli, se cepi; pass. hac insulā finditur fluvius Ci., finduntur canibus anques O. počijo, findor Pers. (od jeze) bi počil, cor meum et cerebrum finditur Pl. mi hočejo počiti; metaf.: razdvojiti, razpreti: Prud. Od tod subst. pt. pf.: fissum -ī, n razpoka, razporek, zareza (med kriloma (režnjema) jeter): iecorum fissa Ci. (gl. familiaris), ani fissa Cels.

intercept² [intəsépt] prehodni glagol
prestreči, ustaviti, prekiniti, zapreti (pot), presekati (zvezo), preprečiti, ujeti, prisluškovati
matematika potegniti črto med dvema točkama (between)

ekonomija to intercept trade ovirati kupčijo