Franja

prese|či [é] (-žem) presegati kaj, spore, občutke: überwinden; preteklost: bewältigen; gornjo mejo, številko: überschreiten, übersteigen, hinauskommen über; normo: übererfüllen; emisijsko vsoto delnic: überzeichnen; koga (prekositi) (jemanden) übertreffen, (jemandem) überlegen sein

preséči (mero) to exceed; (npr. normo) to overfulfil; (prekositi) to surpass, to exceed; pogovorno to beat

preséči, preségati (dé)passer, surpasser, excéder, déborder

preseči pričakovanja, vsa predvidevanja dépasser les attentes, toutes les prévisions
preseči težo excéder le poids
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus (ali au-delà) de mes forces

preséči (-séžem) | preségati (-am) perf., imperf. superare, sorpassare, oltrepassare; avanzare; trascendere, eccedere; uscire:
dnevna temperatura je presegla 30 °C la temperatura giornaliera superò i 30°C
preseči pristojnosti uscire dalle, eccedere le competenze
preseči rekord battere il record
preseči hitrost superare il limite di velocità
presegati (dvigati se nad)
povprečje uscire dalla mediocrità
presegati (prekašati)
koga v znanju superare, avanzare qcn. in dottrina
preseči, presegati mero v pitju trascendere, trasmodare nel bere
to presega vse meje ciò trascende ogni limite, va oltre ogni limite
ekon. povpraševanje presega ponudbo la domanda supera l'offerta
filoz. presegati danost trascendere il dato di fatto

preséči -séčem, preseci -ite, presekel -kla v. presekati

preséči -séžem, presezi -te i -ite, presegel -gla premašiti, nadmašiti: preseči normo, vsa pričakovanja

preséči, preségati exceder; superar; aventajar (v en) ; sobrepasar; ser superior a

preseči vsa pričakovanja superar todas las previsiones
to presega moje moči esto es superior a mis fuerzas
preseči samega sebe superarse a sí mismo
preseči težo exceder el peso

preséči -séžem dov., переве́ршити -шу док.

preséči -séžem dov. a depăşi; a întrece

adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

adelantar la paga dati predjem na plačo
el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
adelantarse a los demás prekositi ostale
adelantarse al deseo de algn ustreči želji

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

antistō, slabše antestō, -āre -stetī spredaj stati, pred kom stati; le pren. prednost imeti pred kom, boljši, izvrstnejši biti kakor..., preseči (presegati), prekositi (prekašati); abs.: si ratio... (quaeritur), Pompeius antistat Ci., Herculis antistare autem si facta putabis Lucr.; z dat.: in his cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; ant. alicui aliqua re: Crotoniatae multum omnibus (dat.) corporum viribus (abl.) antisteterunt Ci.; ant. alicui in aliqua re: plebes in hoc regi antistat loco Enn. fr.; ant. aliqua re: ut locis ordinibus dignationibus antistent T.; ant. aliquem (aliquid) aliqua re: robore ceteros Ap., magnitudine alias (insulas) Mel.

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

best⁴ [best] prehodni glagol
pogovorno premagati, prekositi, preseči; ukaniti

better⁵ [bétə]

1. prehodni glagol
popraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči

2. neprehodni glagol
popraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati

to better up oplemenititi

depăşí -ésc vt.

1. prehitevati, prehiteti

2. presegati, preseči, prerasti, preraščati

3. premagati, premostiti

eccēdere v. tr. (pres. eccēdo)

1. preseči, presegati; prekoračiti:
eccedere la competenza prekoračiti pristojnosti

2. absol. pretiravati:
eccedere nel bere pretirano piti
eccedere nello scherzo pretiravati s šalo