Franja

preprost [ô] (-a, -o) einfach, simpel; brez okraskov: schlicht, schmucklos, schnörkellos; (naiven) einfältig
preprosti ljudje kleine Leute, schlichte Leute
v preprosti izvedbi in einfacher Ausführung

prepróst simple; plain

prepróstega rodu of simple birth
prepróst način življenja plain living
to je preprósto dejstvo that is a plain fact
preprósta obleka simple dress
preprósta hrana simple diet
zelo prepróst simple as ABC
preprósta razlaga a simple explanation
preprósto življenje (brez razkošja) simple life
jaz sem prepróst človek I'm a simple fellow, ali pogovorno an ordinary bloke

prepròst simple ; (skromen) modeste, humble, simplet, frugal; commun, dépouillé; rustique

preprosto kosilo déjeuner frugal
preprosto ljudstvo gens moški spol množine du peuple, vulgaire moški spol, familiarno populo moški spol, populace ženski spol
preprosta resnica vérité pure et simple
govoriti, pisati preprosto parler, écrire avec simplicité
to je preprosto c'est élémentaire
to je čisto preprosto c'est tout simple, familiarno c'est simple comme bonjour, c'est bête comme chou
to je zelo preprosto (familiarno) c'est du tout cuit, c'est l'enfance de l'art

prepròst (-ôsta -o) adj.

1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici

2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta

3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore

4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe

5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida

6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito

prepròst -ôsta -o
1. prost, jednostavan: -a obleka; preprost račun
2. naivan, prostodušan: preprost človek; -o srce
3. neuk: -i ljudje

prepròst simple; sencillo; escueto ; (netežaven) fácil ; (skromen) modesto ; (obed) frugal

preprosta resnica la verdad escueta

prepròst prid., про́сти́й прикм., нескладни́й прикм., нехи́трий прикм.

prepròst -ôsta -o prid. simplu; facil

preprost kot pasulj frazem
(zelo enostaven) ▸ egyszerű, mint a pofon, pofonegyszerű
Sopomenke: enostaven kot pasulj

agrestic [əgréstik] pridevnik
kmečki, preprost, neotesan; divji

alelado preprost; neumen; osupel, zbegan, zmeden

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

artless [á:tlis] pridevnik (artlessly prislov)
naraven, preprost; nespreten, neroden; odkrit, odkritosrčen; naiven; neokusen

attenuō (adtenuō) -āre -āvī -ātum (ad in tenuis)

1. (s)tanjšati (stanjševati), v pass. tudi = stanjšati se, shujšati: attenuant iuvenum vigilatae corpora noctes O., attenuatus amore liquitur O. shujšan, ubi sortes sua sponte attenuatae erant L. so se bile skrčile, attenuare arboris umbram Cat., foliorum exilitas attenuata usque in fila Plin., attenuata in filum metalla Hier.

2. zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: legio proeliis attenuata C., bellum exspectatione eius attenuatum et imminuatum est Ci., att. vocem Ci. (o Klodiju v ženski obleki) z visokim (spremenjenim) glasom govoriti, virtutem Corn. omalovaževati, v nič devati, insignem attenuat deus H. poniža, vires diutino morbo attenuatae L., att. opes, curas O., domus nobilis civili bello attenuata Sen. rh. propadla. — Od tod adj. pt. pf. attenuātus (adtenuātus) 3, adv. -ē (le pren.) zmanjšan, oslabljen, tenek; (o govoru) neokrašen, preprost, slabš. medel, pust: fortunae familiares attenuatissimae Corn., vox paululum attenuata Corn. tenek glas, attenuata nimis acclamatio Corn., oratio Corn. (naspr. gravis oratio), genus orationis Corn., constructio verborum Corn., eius oratio nimiā religione attenuata Ci., ipsa illa pro Roscio iuvenilis abundantia multa habet attenuata Ci., attenuate presseque dicere Ci.

bambino

A) m (f -na)

1. deček, deklica:
sposa bambina zelo mlada nevesta

2. otrok:
allevare un bambino skrbeti za otroka
educare un bambino vzgajati otroka
bambino prodigio čudežni otrok
aspettare un bambino pog. čakati otroka, biti noseča

3. Jezušček

B) agg.

1. zelo mlad:
sposa bambina zelo mlada nevesta

2. neuk, preprost; nerazvit:
mente bambina preprosta pamet

bare² [bɛə] pridevnik
gol, slečen, nepokrit; prazen; preprost; oguljen, ponošen; oropan; plešast; neokrašen; sam
figurativno očiten

bare boards gola tla
the bare fact že samo dejstvo
in one's bare skin čisto gol
as bare as the palm of one's hand kakor bi pometel, čisto pust
under bare poles navtika s spuščenimi jadri

bendito blagoslovljen, posvečen, svet, blažen; preprost, bebast

¡bendito sea Dios! hvala bogu!
bendito m blagoslov; bedaček, bebec
roncar como un bendito močno smrčati

bezàzlen -a -o nedolžen, preprost, prostodušen: -o dijete; -ōst ž nedolžnost, preprostost, prostodušnost

bezàzlenīk m nedolžen, preprost, prostodušen človek

blanco bel, beljen (platno); svetel; bled; bojazljiv, strahopeten; preprost; neškodljiv

blanco de leche mlečnobel
blanco (de) nieve snežnobel
carta blanca blanket, golica, nepopisan list; pooblastilo
cerveza blanca svetlo pivo
firma en blanco podpis na neizpolnjenem papirju (pobotnici ipd.)
ropa blanca belo perilo
verso blanco blankverz
vino blanco belo vino
como de lo blanco a lo negro kot dan in noč različen
se le conoce en lo blanco de los ojos vidi se, da nima niti najmanjšega pojma o tem