Franja

prepreči|ti [é] (-m) preprečevati verhindern, vereiteln, unterbinden, unmöglich machen; (izogniti se) vermeiden; (odvrniti) nesrečo ipd.: abwenden; nezaželeno dogajanje: (einer Sache) einen Riegel vorschieben; komu kaj: (jemanden) hindern an, abhalten von, (jemandem (etwas)) verwehren
preprečiti najhujše das Äußerste verhindern

prepréčiti to prevent (from); to hinder, to obviate (something); to obstruct, to bar; to thwart; to frustrate, to foil, to baffle

prepréčiti delo (v parlamentu) to obstruct
prepréčiti nesrečo to prevent an accident
prepréčiti naklepe komu to baffle someone's designs
preprečili so mi načrte, naklepe I was thwarted in my plans, designs
prepréčiti načrte sovražniku to thwart the enemy's plans
bolje je prepréčiti kot lečiti prevention is better than cure, a stitch in time saves nine

prepréčiti empêcher, prévenir, mettre obstacle (ali un empêchement) à, entraver, déjouer, faire échouer, contrecarrer, parer, déconcerter, juguler, confondre , (namero, načrt) troubler

preprečiti atentat déjouer un attentat
preprečiti dovoz živeža (vojaško) couper les vivres
preprečiti nevarnost parer à un danger
preprečiti nesrečo prévenir un accident
bolje je (bolezen) preprečiti kot zdraviti mieux vaut prévenir que guérir

prepréčiti (-im) perf. glej preprečevati | preprečiti

prepréčiti -im spriječiti, sprečiti, omesti: preprečiti nesrečo, nakano

prepréčiti prevenir; impedir ; (nevarnost, škodo tudi) precaver; preservar de

preprečiti nevarnost prevenir un peligro
bolje je preprečiti kot lečiti más vale prevenir que curar

prepréčiti -im dov., запобі́гти -біжу́ док., попере́дити -джу док., перешко́дити -джу док.

prepréčiti -im dov.
1. a împiedica; a pune obstacole
2. a zădărnici
3. a preveni

bolje je preprečiti kot zdraviti frazem
(pregovor) približek prevedka ▸ jobb félni, mint megijedni
Sopomenke: preventiva je boljša kot kurativa

abbiegen^* zavijati, zaviti (nach links na levo); (krümmen) kriviti, ukriviti; figurativ preprečiti (kaj), odvrniti (od česa)

abhalten^*

1. (weghalten) držati stran od

2. (verhindern) preprečiti, preprečevati (komu) dostop do

3. jemanden abhalten von odvračati, odvrniti od

4. (veranstalten) prirediti, organizirati, imeti

abwenden² (wendete ab, hat abgewendet) einen Schlag: odbiti, odbijati, ein Unglück: odvrniti, preprečiti

ahuerar preprečiti (načrte)

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

anticipate [æntísipeit] prehodni glagol
predvidevati, napovedati, pričakovati, slutiti; vnaprej porabiti; pospešiti; preprečiti
trgovina predčasno izplačati (menico)

to anticipate payment vnaprej plačati, plačati pred rokom
to anticipate the pleasure of vnaprej se veseliti na
to anticipate s.o.'s wishes uganiti želje koga
anticipated profit pričakovani dobiček
anticipating your early answer pričakujoč, da boste kmalu odgovorili

antivenire v. tr. (pres. antivēngo) knjižno prehiteti; preprečiti

arceō -ēre -uī (-)

1. ograditi, zagraditi (zagrajati), zajeziti, zadrž(ev)ati: nos flumina arcemus Ci., (alvus) arcet et continet, quod recepit Ci.; pren. zadrž(ev)ati, utesniti (utesnjevati), brzdati: videbam... audaciam... non posse arceri otii finibus Ci., summus ipse deus, arcens et continens ceteros (orbes) Ci.

2. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), odpraviti (odpravljati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: arcuit omnipotens O.; z acc.: eos neque portae neque muri hostium arcuerant L., teneras arcebant vincula palmas V., odi profanum vulgus et arceo H., arc. somnos O., bellum, commeatūs praesidii Romani L., arma Vell., furorem Lucan., ignotos et aliis offensos... procul arcebat T., arc. vim extremam, mortem, imbrem et ventum T., solem Plin., prospectum Gell., aquam pluviam Dig.; v pass.: ille... scit, ut hostium copiae, tu, ut aquae pluviae arceantur Ci.; z abl. instrumenti: ferro... eam arcere contumeliam statuunt L., hostes missilibus Cu.; izhodišče z abl.: aliquem aditu, reditu, ascensu, agro, Galliā Ci., transitu hostes Ci., hostem transitu amnis Cu., aliquem longe Latio V., externos finibus suis O., aliquem foro L., aliquem rapinis Vell., aliquem foribus T., aquā et igni aliquem arc. (gl. aqua) T., arceri progressu Suet.; s praep. a(b): tu, Iuppiter,... hunc et huius socios a tuis ceterisque templis... arcebis Ci., aliquem a progressu arcere Ci., arcere aetatem a libidinibus, homines ab iniuria, ab improbitate Ci., pecus a praesepibus V., famulas a limine templi O., aliquem ab amplexu O.; pesn. (u)braniti, (ob)varovati koga pred čim: Aenean arcete periclis V., (portus) classes aquilonibus arcet H., irascar amicis, cur me funesto properent arcere veterno H.; z dat. commodi: hunc (asilum) arcebis gravido pecori V.; skladi: arcere, ne... L., aliquem arcere non quire, quin... L.; pesn. in poklas. z ACI: plagam sedere cedendo arcebat O., dictis, quae clamor ad aures arcuit ire meas O., nec Augustus arcuerat Taurum... hostiles exuvias... conferre T.

arrest¹ [ərést] prehodni glagol
ustaviti, ustavljati; zadržati, prijeti, aretirati; privlačiti; prikleniti, ovirati; preprečiti; izključiti, odklopiti

pravno to arrest judgement odložiti obsodbo
to arrest s.o.'s attention pritegniti pozornost

attraversare v. tr. (pres. attravērso)

1. prečkati; priti čez; prepotovati:
ho attraversato tutta l'Italia prepotoval sem vso Italijo
attraversare un periodo difficile pren. preživljati težko obdobje
attraversare la strada, il passo a qcn. prekrižati komu pot (tudi pren.)

2. pren. preprečiti, ovirati, prekrižati:
gli attraversa sempre i piani vedno mu prekriža načrte