Franja

Zadetki iskanja

  • prepozno [ô] zu spät
  • prepózno demasiado tarde
  • prepôzno too late

    en dan prepôzno a day late, a day too late; (= post festum) (a day) after the fair
  • prepôzno trop tard, après coup

    prepozno je il n'y a plus rien à faire, il n'en est plus temps
    en dan prepozno trop tard d'un jour
    potem, ko je že prepozno après coup
    priti prepozno être en retard, retarder
  • prepôzno adj. troppo tardi:
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • prepôzno prisl., запі́зно присл.
  • báti se to fear, to dread, to apprehend, to be afraid of, to be in fear of, to be apprehensive of; to have cold feet; to stand in fear (ali awe) of; to shy away from, žargon to funk; (biti zaskrbljen) to be anxious (ali uneasy) about

    zelo báti se to be frightened
    bati se je it is to be feared
    ničesar se ni bati there is nothing to be afraid of
    ničesar se ne bati to be game for anything
    ne bojte se! (ni nevarnosti) never fear!
    báti se boga to fear God
    ne bati se ne boga ne zlodeja to fear no foe
    bolj se boji matere kot očeta he is more scared of his mother than of his father
    bojim se, da je prepozno I fear that it is too late
    bojim se za Vas I'm (really) worried about you
    bojim se za njegovo zdravje I am worried sick about his health
  • bebček samostalnik
    1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
    So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
    "Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
    Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

    2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
    Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
    Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene
  • grozíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zagroziti

    1. minacciare:
    rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
    hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

    2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
    grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
    grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

    3. atterrire; incutere terrore, spavento:
    samota jo grozi la solitudine la atterrisce

    B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
    zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

    2. (bati se) temere, aver paura
  • kajnè

    on je bolan, kajnè? he is ill, isn't he?
    on ni bolan, kajnè (ali pač)? he is not ill, is he?
    ona govori nemški, kajnè? she speaks German, doesn't she?
    ona ne govori nemški, kajnè (ali pač)? she does not speak German, does she?
    prepozno je prišel, kajnè? he came too late, didn't he?
    ni prišel prepozno, kajnè? he did not come too late, did he?
    bil je tu, kajnè? he has been here, hasn't he?
  • ko when; as; (= če) if, in case of, in the event of; (= kot, kakor) than; as

    ko ne bi bilo tega »ko« if ifs and ans were pots and pans
    šli bomo, ko boste pripravljeni we shall start when you are ready
    to boš naredil, ko bo prepozno you'll do it when it's too late
    strese me, ko samo pomislim na to I shudder even to think of it
    ko ga človek samo vidi, bi mislil, da... if you only saw him, you'd think that...
    aretirali so ga, ko je odhajal iz hiše he was arrested as he was leaving his house
    močnejši sem kot ti I am stronger than you
    več ko ima, več hoče imeti the more he has the more he wants
  • kretenizem samostalnik
    1. (motnja v razvoju) ▸ kretenizmus
    Če bolezen pričnemo zdraviti prepozno, se pojavijo nepopravljive motnje v razvoju - govorimo o prirojenem kretenizmu. ▸ Ha túl későn kezdjük el kezelni a betegséget, visszafordíthatatlan fejlődési rendellenesség léphet fel – ilyenkor veleszületett kretenizmusról beszélünk.

    2. izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna izjava ali dejanje) ▸ badarság
    Podobno je z zakonom o varnosti cestnega prometa, ki ga pripravljajo in je še en kretenizem. ▸ Hasonló a helyzet az előkészítés alatt álló, a közúti biztonságról szóló törvénnyel, amely egy újabb badarság.
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

    vlak mora priti ob petih the train is due at five
    moram I must
    to mora še priti that is still (ali yet) to come
    tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
    to bi ti moral vedeti you ought to know that
    to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
    to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
    zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
    moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
    on mora vedno prepozno priti he always has to be late
    moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
    žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
    mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
    to mora biti it is unavoidable
    on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
    moral je umreti he was doomed to die
    tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
    to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
    mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy
  • náglo adv.

    1. rapidamente, velocemente

    2. presto, sollecitamente; sbrigativamente:
    naglo, naglo, da ne bo prepozno presto, presto se no sarà troppo tardi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naglo oditi filare
    naglo odpraviti spicciare
    naglo se podati precipitarsi
    naglo si slediti incalzare
  • nikóli ne … jamais

    nikoli več jamais plus, plus jamais
    sveti nikoli, sv. Nikoli (ironično) semaine ženski spol des quatre jeudis
    to boš dobil na sv. Nikoli tu l'auras à la saint-glinglin (ali à Pâques ou à la Trinité)
    odložiti kaj na sv. Nikoli renvoyer quelque chose aux calendes grecques
    bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais
    nikoli ni prepozno il n'est jamais trop tard pour bien faire
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • pohabljenka samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (ženska s telesno okvaro) ▸ nyomorék
    zaljubiti se v pohabljenko ▸ nyomorékba beleszeret
    Pri ugodnem razvoju bolezni pa jo je čakalo boleče življenje pohabljenke. ▸ Ha a betegsége kedvezően alakulna, akkor is a nyomorékok fájdalmas élete várna rá.

    2. izraža negativen odnos (propadla ali duševno poškodovana ženska) ▸ nyomorék, roncs
    psihična pohabljenka ▸ lelki roncs
    Vzel me je, ampak prepozno – spremenili so me v psihično nenormalno pohabljenko. ▸ Elvett, de túl későn – egy abnormális lelki nyomorékká változtattak.
  • pôzno late; at a late hour

    prepozno too late
    pôzno zvečer late in the evening
    hoditi pôzno spat, prihajati pozno domov to keep late hours
    pôzno vstajati to get up late
    pôzno postaja it is getting late
    pôzno se je oženil he got married late in life
    bolje pôzno kot nikoli better late than never