premoženj|e1 [ê] srednji spol (-a …) das Vermögen (celokupno Gesamtvermögen, družinsko Familienvermögen, državno Staatsvermögen, gotovinsko Barvermögen, nacionalno Volksvermögen, nepremičninsko Grundvermögen, Immobiliarvermögen, občinsko Gemeindevermögen, obratno Betriebsvermögen, Umlaufvermögen, posebno Sondervermögen, v tujini Auslandsvermögen, skupno Gesamtvermögen, varovančevo Mündelvermögen, zasebno Privatvermögen); figurativno Geld und Gut, za kmeta: Haus und Hof
pravo premično premoženje die Fahrnis, das Mobiliarvermögen
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
ločeno premoženje zakoncev die Gütertrennung
davek na premoženje die Besitzsteuer, Vermögenssteuer
delitev premoženja pravo die Vermögensauseinandersetzung
ustvarjanje premoženja die Vermögensbildung
ki ustvarja premoženje vermögenswirksam
večanje premoženja der Vermögenszuwachs
zaplemba premoženja die Vermögensbeschlagnahme
izvršba na premoženje die Exekution, na celotno: die Generalexekution
škoda na premoženju der Vermögensschaden
pognati premoženje s pijačo: ein Vermögen durch die Kehle jagen
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
Zadetki iskanja
- premoženj|e2 [ê] srednji spol (-a …) figurativno moško: mein/sein bestes Stück
- premožênje (posest) property; (denar) fortune, means pl, funds pl; (bogastvo) wealth
ocenitev premožênja (davčna) assessment of property
prijava premožênja declaration of property
delež v premožênju share in property
davek na premožênje property tax
obdavčitev premožênja property taxation
prenos premožênja transfer of property
škoda na premožênju damage to property - premožênje fortune ženski spol , bien(s) moški spol, (množina) , moyen(s) moški spol, (množina) , avoir moški spol , facultés ženski spol množine, figurativno patrimoine moški spol
premoženje brez gospodarja biens vacants
čisto premoženje actif moški spol, actives ženski spol množine
društveno premoženje actif social
nepremičninsko premoženje biens immobiliers (ali immeubles)
osebno premoženje fortune personnelle
premičninsko premoženje biens meubles (ali mobiliers)
skupno nerazdeljeno premoženje (pravno) biens indivis
splošno premoženje bien commun, domaine public
zasebno premoženje biens privés, fortune privée
ločitev premoženja (pravno) séparation ženski spol de biens
upravljanje premoženja gestion ženski spol des biens
zapravljanje premoženja dilapidation ženski spol de la fortune
napraviti si premoženje se faire une fortune
pognati, zapraviti premoženje engloutir une fortune
povečati svoje premoženje accroître ses biens - premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
kopičiti premoženje accumulare ricchezze - premožênje s imovina: splošno ljudsko premoženje
opća, opšta narodna imovina - premožênje fortuna f ; bienes m pl ; (podedovano) patrimonio m
napraviti si premoženje hacer (ali ganar ali acumular) una fortuna
imeti premoženje tener fortuna, tener bienes
davek na premoženje impuesto m sobre el capital
izguba premoženja pérdida f de los bienes (ali de la fortuna)
prenos (zaplemba) premoženja transmisión f (incautación f) de bienes
prevzem premoženja asunción f de partimonio
seznam premoženja inventario m total del patrimonio
upravitelj premoženja administrador m de bienes - premožênje -a s., майно́ -а́ с.
- premožênje -a s avere; patrimoniu
- davek na premoženje stalna zveza
finance (vrsta davka) ▸ vagyonadó
Sopomenke: davek od premoženja - posebno premoženje srednji spol das Sondervermögen
- premično premoženje srednji spol pravo die Fahrnis, die fahrende Habe, das Mobiliarvermögen
izvršba na premično premoženje die Fahrnisexekution - skupno premoženje srednji spol das Gesamtvermögen, das Gesamtgut
- bétvica (-e) f
1. dem. od betva briciolino; goccino;
zapravil je vse premoženje do zadnje betvice ha dilapidato il patrimonio fino all'ultima briciola
2. bot. stelo
3. anat.
lasna betvica fusto del capello - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - blokirati glagol
1. (zapreti prehod) ▸ eltorlaszol, blokád alá vesz, elzárpolicija blokira ▸ a rendőrség blokád alá veszvojska blokira ▸ a katonaság eltorlaszoljatovornjak blokira ▸ a teherautó eltorlaszoljablokirati promet ▸ forgalom elől elzárblokirati ulico ▸ utcát lezárblokirati mejo ▸ határt lezárblokirati izhod ▸ kijáratot elzárblokirati mejni prehod ▸ határátkelőhelyet lezárpovsem blokirati ▸ teljesen lezárPromet je obstal, zapuščeni tovornjaki in avtomobili so blokirali ceste, tramvaji niso vozili. ▸ A forgalom leállt, az elhagyott teherautók és gépkocsik eltorlaszolták az utakat, a villamos sem járt.
2. ponavadi v športnem kontekstu (ustaviti) ▸ kivéd, hárít, blokkoligralec blokira ▸ a játékos kivéditekmec blokira ▸ a versenyző hárítjablokirati strel ▸ védi a lövéstblokirati napad ▸ blokkolja a támadástblokirati met ▸ blokkolja a dobástuspešno blokirati ▸ sikeresen hárítjaV tretjem nizu so se domači le zbrali, nekajkrat uspešno blokirali napade gostov, tako da je bil rezultat ves čas negotov. ▸ A harmadik menetben a hazaiak mégis összeszedték magukat, sikeresen elhárították a vendégek néhány támadását, az eredmény így végig bizonytalan volt.
3. (o napravah) ▸ leblokkolkolo blokira ▸ a kerék leblokkolKolesa na spolzkem vozišču hitro blokirajo in trčenje je neizogibno. ▸ A csúszós úton a kerék hamar leblokkol, és az ütközés elkerülhetetlen.
4. (preprečiti izvedbo) ▸ megakadályozblokirati dogovor ▸ megakadályozza a megállapodástNobenega dvoma ni, da skuša opozicija blokirati vlado z referendumi! ▸ Az ellenzék kétségkívül népszavazásokkal próbálja blokkolni a kormányt.
5. medicina (preprečiti delovanje) ▸ blokkolprotitelesce blokira ▸ blokkolja az antitesteketblokirati receptorje ▸ blokkolja a receptorokatblokirati encime ▸ blokkolja az enzimeketblokirati delovanje česa ▸ blokkolja valami működésétV kar 80 odstotkih kapi krvni strdki blokirajo arterije v možganih. ▸ A vérrögök az agyi infarktusok 80 százalékában elzárják az agyi artériákat.
6. v finančnem kontekstu (onemogočiti uporabo) ▸ zárol, befagyaszt, blokkol, letiltbanka blokira ▸ a bank blokkoljablokirati premoženje ▸ zárolja a vagyontblokirati dostop do česa ▸ letiltja a hozzáféréstIzgubljeno oz. ukradeno bančno kartico banka ob prijavi takoj blokira. ▸ A bank a bejelentést követően azonnal zárolja az elvesztett, illetve ellopott bankkártyát. - celokup|en (-na, -no) gesamt, Gesamt- (dohodek das Gesamteinkommen, donos der Gesamtertrag, rezultat das Gesamtergebnis, vtis der Gesamteindruck, bilanca die Gesamtbilanz, naklada die Gesamtauflage, teža das Gesamtgewicht, prebivalstvo die Gesamtbevölkerung, premoženje das Gesamtvermögen)
- celot|en [ô] (-na …) (kompleten) ganz, gänzlich; (polnoštevilen) vollzählig, voll; (vse skupaj) gesamt, Gesamt- (izdaja die Gesamtausgabe, vrednost der Gesamtwert, družba die Gesamtgesellschaft, produkcija die Gesamtproduktion, slika das Gesamtbild, škoda der Gesamtschaden, gospodarstvo die Gesamtwirtschaft, število die Gesamtzahl)
celotno družben gesamtgesellschaftlich
celotno gospodarski gesamtwirtschaftlich
(splošen) global; (celovit) ganzheitlich
pravo prisilna izvršba na celotno premoženje die Generalexekution
➞ → tudi ➞ cel, celokupen - cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomcerkveni zvonik ▸ templomi haranglábcerkveni kor ▸ templomi kóruscerkveni oltar ▸ templomi oltárcerkveni zid ▸ templomfalcerkvena vrata ▸ templomkapucerkvena freska ▸ templomi freskócerkvena notranjščina ▸ templombelsőcerkveni zvon ▸ templomharangcerkvena ladja ▸ templomhajócerkvena klop ▸ templompadPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp
2. (o instituciji) ▸ egyházicerkveno občestvo ▸ egyházi közösségcerkvena institucija ▸ egyházi intézménycerkvena organizacija ▸ egyházi szervezetcerkveni koncil ▸ egyházi zsinatcerkvena zgodovina ▸ egyháztörténetcerkveni dostojanstvenik ▸ egyházi méltóságcerkveni poglavar ▸ egyházfőcerkvena lastnina ▸ egyházi tulajdoncerkveno vodstvo ▸ egyházi vezetéscerkveni krogi ▸ egyházi körökcerkvena hierarhija ▸ egyházi hierarchiacerkveno premoženje ▸ egyházi tulajdonPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo
3. (o obredih in praksah) ▸ egyházicerkveno bogoslužje ▸ egyházi istentiszteletcerkveni obred ▸ egyházi szertartáscerkveni blagoslov ▸ egyházi áldáscerkvena poroka ▸ egyházi esküvőcerkveni zakrament ▸ egyházi szentségcerkveni pogreb ▸ egyházi temetéscerkveni praznik ▸ egyházi ünnepPovezane iztočnice: cerkveno leto
4. (o verovanju) ▸ egyházicerkveni nauk ▸ egyházi tanításcerkvena zapoved ▸ egyházi parancsolat
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyházicerkvena glasba ▸ egyházi zenecerkvena arhitektura ▸ egyházi építészetPovezane iztočnice: cerkvena heraldika - čéden (-dna -o) adj.
1. carino, grazioso, bello:
pren. iron. čedna druščina! bella compagnia!
2. pulito (tudi pren.):
ne prav čeden posel affare poco pulito
3. pren. (precej velik; donosen, dober) bello:
čedno premoženje un bel patrimonio
čedna službica un bell'impiego