Franja

pregreš|en [é] (-na, -no) sündhaft, lasterhaft
pregrešni Babilon das Sündenbabel (tudi figurativno)
pregrešno drag sündteuer
pregrešno življenje das Lasterleben

pregréšen pécheur, vicieux

pregrešno življenje vie ženski spol pécheresse

pregréšen (-šna -o) adj. peccaminoso, vizioso:
pregrešne misli pensieri peccaminosi
zakriviti pregrešno dejanje commettere un atto peccaminoso

pregréšen -šna -o
1. pregrešan, grešan: -e misli, želje; -a življenje; -o govoriti
2. poročan

pregréšen pecador; inclinado al pecado; pecaminoso; vicioso

pregrešno dejanje acto m pecaminoso

discolo

A) agg.

1. razbrzdan, pregrešen

2. razposajen, poreden, objesten

B) m (f -la) porednež, porednica; razposajenec, razposajenka; objestnež, objestnica

enviciado pregrešen; pokvarjen

frevelhaft hudodelski, zločinski, zli; pregrešen

guilty [gílti] pridevnik (guiltily prislov) (of)
kriv, pregrešen, kazniv

to bring s.o. in guilty obsoditi koga
to find s.o. guilty izreči, da je kriv
to plead guilty priznati krivdo, zločin
guilty conscience slaba vest

lasterhaft sprijen, pregrešen

maldiciénte sprijen, pregrešen

peccable [pékəbl] pridevnik
grešen, pregrešen

pòročan -čna -o grehoten, pregrešen: poročan život

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

prȅgrešan -šna -o (ijek., ek.) pregrešen: pregrešan moj život

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.

resabido prepameten; pregrešen, sprijen, grehoten

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scelerōsus 3 (scelus) zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, preklet: AFR. AP. NON., TER. idr., facta LUCR., mulier AP.; subst. scelerōsus -ī, m zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: LUC. AP. NON., VARR.

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.