Franja

posreči|ti se [é] (-m se) gelingen, glücken
ne posrečiti se [mißlingen] misslingen, [mißglücken] missglücken, [mißraten] missraten

posréčiti se (uspeti) to succeed (in); to manage

če se mi to posreči if I succeed in it
načrt se ni posrečil the plan did not succeed
njemu se vse posreči he succeeds in everything
posrečilo se mi je pobegniti, uiti I succeeded in escaping
posrečilo se mu je to napraviti he managed to do it (ali to get it done)
ni se nam posrečilo, da bi ga videli we did not succeed in seeing him
ni se mi posrečilo, da bi našel izgubljeni denar I failed to find the money I'd lost

posréčiti se réussir, donner de bons résultats, parvenir à

nič se mi ne posreči je ne réussis à rien
vse se mu posreči il réussit en tout, tout lui réussit
posrečilo se mi je uiti j'ai réussi à m'échapper

posréčiti se (-im se) perf. refl. riuscire, venire bene, avere buon esito:
poskus se je posrečil l'esperimento ha avuto buon esito
posrečilo se jim je, da so prišli na vrh riuscirono a raggiungere la cima

posréčiti se -im se uspjeti (-pe-), poći za rukom: poskus se je posrečil
pokus je uspio, uspeo; vse se mu je posrečilo
sve mu je uspjelo, sve mu je pošlo za rukom; posrečen načrt
uspio plan, uspeo plan; ti si pa res posrečen
baš si mi pravi

posréčiti se salir bien; tener éxito; dar buen resultado ; fam cuajar

posrečilo se mi je he logrado (uiti escaparme); he conseguido (rešiti se salvarme)
njemu se vse posreči todo le sale bien; lo consigue todo
nič se mu ne posreči todo le sale mal; no consigue nada

posréčiti se -i se dov., v 3. os., уда́тися уда́сться док., пощасти́тися -ти́ться док.

posréčiti se -im se dov. a reuşi

answer² [á:nsə ameriško ǽnsə]

1. prehodni glagol (to)
odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
to answer a bill of exchange izplačati menico
to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
to answer a debt poravnati dolg
it doesn't answer ni vredno
to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
to answer in law odzvati se vabilu sodišča
money answers all things denar vse zmore
to answer to the name slišati na ime
to answer a prayer uslišati molitev
to answer the purpose ustrezati namenu
to answer a question odgovoriti na vprašanje
to answer a riddle rešiti uganko
to answer a summons odzvati se vabilu
to answer back ostro zavrniti
to answer up hitro odgovoriti

bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel

contingō¹ -ere -tigī -tāctum (cum in tangere)

I. trans.

1. dotakniti (dotikati) se česa, krcniti (krcati) kaj, (o neživih subj.) tudi doseči (dosegati) kaj: c. caules nulla ex parte Ci., luna terram paene contingens Ci., c. a terra ramos V., contigit et glaebam: contactu glaeba potenti massa fit O., cum pedes imum gradum (sellae regiae) non contingerent, mensam subdidit pedibus Cu., ne arbusculae inter se contingant Col.; pesn.: curalium, quo primum contigit auras tempore, durescit O. brž ko je prišla (ko pride) z zrakom v stik, brž ko pride na zrak; z abl.: c. aliquem digito (gl. digitus), summas pede undas, exstinctos ore suo focos O., manibusque cruentis virgineas ausi contingere vittas V., manibus prohibet contingere mensas V., terram osculo c. L. poljubiti, montes suo igni Lucr. (o soncu), mento humum Cu., crus alicuius calce Suet.; v pass.: fenestrae sic editae, ne manu contingi possint Col., paene ut radiis (solis) prius quam terra contingeretur Suet.; hiperbola: nullae profecto terrae caelum contingunt L. ne molijo do neba, c. sidera comā O. (o visokem drevesu), nubes aërio vertice Tib. (o visoki gori), summa sidera plantis Pr. po zvezdah hoditi (pesn. o največji blaženosti); occ.
a) kaj s čim pomazati, potrositi: tum pater ora sui sacro medicamine nati contigit O., c. lac parco sale V., cibos sale modice Cels., caseum torrido sale Col.
b) oprijemaje dotakniti (dotikati) se česa = kaj prije(ma)ti, (u)loviti, z(a)grabiti: aves facile cibum terrestrem rostris contingunt Ci. pobirajo, funemque manu contingere gaudent V., manibusque datas contingere habenas gaudet O., taurum, quamvis mitem, metuit contingere primo O., c. (alicuius) dextram L., Val. Max. ali (alicuius) manum Vell., alicuius genua Ap. okleniti se; met. prisvojiti (prisvajati) si kaj, seči (segati) po čem (tujem): nec sua custodiunt nec aliena contingunt Mel.
c) dotakniti (dotikati) se česa = pokusiti (pokušati) kaj: audeat esuriens dominus contingere granum H., c. cibos ore O. jesti, aquas O. piti, fontem O. piti iz studenca; (o ptičih) objesti, pozobati: asservarent corpus, ut ne aves quidem contingerent Cu.
č) skrunilno dotakniti (dotikati) se česa: corpus corpore Pl.
d) okužujoč dotakniti (dotikati) se koga, okužiti (okuževati): quaedam in contactos corporis vitia transsiliunt Sen. ph., venenatis morsibus contacta nonnulla iumenta Ap.

2. česa bližnjega dotikati se, biti (ležati) tik česa, tikati se česa, stikati se s čim, naslanjati se na kaj: milites disponit … perpetuis vigiliis stationibusque, ut contingant inter se C. da bi bili med seboj v stiku, turris contingens vallum C., agger murum contingit C., ripae fluminis ex utraque parte radices montis contingunt C., trabes non inter se contingunt Hirt.; occ.
a) geogr. držati se česa, mejiti s čim: quorum agri non contingunt mare Ci., in Helvios, qui fines Arvernorum contingunt C., saltus Vescinus Falernum contingens agrum L., Bactra, nisi dividat Tanais, contingimus Cu., Aegyptus dorso Aethiopiam contingit Mel., contingentes Illyricum coloniae Suet.
b) pren. α) po sorodstvu, prijateljstvu idr. s kom v stiku ali zvezi biti: c. aliquem propinquā (longinquā) cognatione Cu., aliquem sanguine ac genere, aliquos aut propinquitate aut amicitiā L., quicumque aut propinquitate aut affinitate aut aliquibus ministeriis regiam contigissent L., deos (= z velikaši) quoniam propius contingis H., c. aliquem modico usu (po … občevanju) T., Claudiorum familiam artissimo sanguinis vinculo Val. Max., Caesarum domum nullo gradu Suet. β) tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj: haec consultatio … Romanos nihil contingit L., meam causam, quae nihil eo facto contingitur, ne miscueris L. ki ni v nobeni zvezi z …; abs.: cognitio de suspectis tutoribus contingit Dig. je pristojna.

3. kako smer (kak cilj) doseči (dosegati), zade(va)ti, pogoditi (pogajati): ex tanta altitudine hostem contingere non posse L., ipsam avem contingere ferro non valuit V., da mihi, quod petitur, contingere ferro O.; occ. doseči (dosegati) kaj = priti, dospe(va)ti kam: qui studet optatam cursu c. metam V., hoc sperem Italiam contingere caelo V., contigimus portum O., c. terram, litora, Cadmeïda arcem, Ephyren O.; pren. (o stvareh in abstr.): mediam caeli nox umida metam contigerat V., nec contigit ullum vox mea mortalem O., contigerat nostras infamia temporis aures O. slab glas … je bil segel do nas, fando aliquem Hippolytum vestras si contigit aures … occubuisse neci O. če je kdo izmed vas po govoricah izvedel, da je …, quam regionem cum superavit animus naturamque sui similem contigit atque agnovit Ci.

4. pren.
a) popadljivo dotakniti (dotikati) se koga, koga obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti, obhajati: quam me manifesta libido contigit O., contactus nullis ante cupidinibus Pr., numine contactae suo O. prevzete, navdušene, nec umquam contacti simili sorte rogetis opem O., quos … contingebat cura L. je prevzemala skrb, toda: ignotā animum (virginis) contingere curā Val. Fl. (o Veneri) storiti, da skrb prevzame srce.
b) z nravnim skrunstvom dotakniti (dotikati) se koga, česa = (o)madeževati, (o)skruniti, onečastiti (onečaščevati) koga ali kaj, večinoma v pt. pf. contāctus 3 omadeževan, onečaščen, oskrunjen s čim: quae (auspicia) ut primum contacta sint ab eo L., contacturum (sese) funebribus diris signa, tela, arma hostium L. da hoče … s prekletstvom uničenja umazati, v uničenje prekleti, dies (Alliensis) contactus religione L. preklet, auspicia contacta L. onečaščeno ptičegledstvo, milites contacti sacrilegio L., omnes contacti eā violatione templi V., plebs contacta regiā praedā L., velut contactā civitate rabie duorum iuvenum L. tako rekoč okužena, pristinā noxā contactus Cu., his contactus ensis deserat castum latus Sen. tr., casta et nullis vitiis contacta pectora T., equi nullo mortali opere contacti T. prosti vsakega … dela.
c) z deležem dotakniti (dotikati) se česa, doseči (dosegati), pridobiti kaj: aevi florem Lucr., prius periere, quam quod petierant contingerent Ph.; (o stvareh in abstr.) pripasti, na del priti komu, doleteti, zadeti koga: palma frugum indubitata Italiam contigit Plin., sors Tyrrhenum contigit Vell., quos … suspicio favoris in regem contigerat L. na katere so uperili sum.
č) z opisovanjem dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj: aliquid strictim Lact.

II. intr. doleteti koga, na del priti, za del dospe(va)ti komu, uspe(va)ti, posrečiti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, pripetiti se, primeriti se; abs.: hanc mihi expetivi; contigit Ter., si contingit (continget) Q., si forsitan contigerit (kot vrinek) Amm. če bom morda imel srečo, če bom morda tako srečen; s samostalniškim subj.: pulchra haec fama continget civitati Ci., quam rem paucis contigisse docebat C., si qua pugnandi occasio esset, postquam ea nulla contigerat L. se ni bila pokazala, cui gratia, fama, valetudo contingat abunde H., contingent oculis videnda crura O., contigit ex merito qui tibi nuper honos O., si mihi vita contigerit Plancus in Ci. ep., contigit tibi magnifica res Val. Max., neque prius cursus contingere potest quam sciremus, quo sit et quā perveniendum Q. in tekmovalni tek se ne more prej vršiti, contigit eadem claritudo etiam ex antecedentibus Q., ex nidore hilaritas contingit Mel., quae (examina apium) dono vel aucupio contingunt Col. ki jih dobi človek v dar ali si jih ujame; pogosteje je subj. neutr. pron.: Auct. b. Hisp., Sen. ph., quod mihi primum togato contigit Ci., hoc post hominum memoriam contigit nemini Ci., an est quicquam, quod Veientibus optatum aeque contingere posset, quam ut … L., ubi quid melius contingit H., ut tamen id per M. Agrippam securo ei posse contingere non existimarent Vell., quod nobis volentibus facile continget Q.; večinoma pa se subj. izraža (brezos.)

1. s konsekutivnim stavkom: Caesari contigit, ut senatui esset carissimus Ci., huic contigit, ut patriam e servitute in libertatem vindicaret N. temu se je posrečilo, ta je bil tako srečen, da je …, mihi numquam, ut ipse interessem, contigit Q.; pred takim stavkom pogosto stoji še kak subj. v nom.: soli hoc contingit sapienti, ut nihil faciat invitus Ci., si quid tale posset contingere, ut aliquis nos deus tolleret Ci., qui honos huic uni ante id tempus contigit, ut, cum patri populus statuam posuisset, filio quoque daret N.

2. z inf.: celeriter antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., fingere cinctutis non exaudita Cethegis continget H., non cuivis homini contingit adire Corinthum H. nima vsak človek te sreče, da bi prišel …, Romae nutriri mihi contigit atque doceri H., ita mihi contingat herede filio mori Q., contingat modo te filiamque tuam fortes invenire Plin. iun.; s predikatnim dat.: Iovis esse nepoti contigit haud uni O., quo tempore mihi fratrique meo destinari praetoribus contigit Vell., ita mihi libero et vivere contingat et mori Sen. rh.

cuajar sesiriti (se); zgostiti (se); vkuhati; napolniti (se); ugajati, prijati; posrečiti se

cuajó la noche napočila je noč
cuajarse sesiriti se; napolniti se
cuajarse de gente napolniti se z ljudmi

fadge² [fædž] neprehodni glagol
pogovorno prilegati se; posrečiti se, uspevati

gedeihen (gedieh, ist gediehen) uspevati; ([vorwärtsgehen] vorwärts gehen) napredovati; (glücken) posrečiti se

gelingen (gelang, gelungen) uspeti, posrečiti se

geraten¹ (geriet, geraten)

1. (gelingen) posrečiti se, uspeti; (gedeihen) uspevati; nach jemandem geraten biti podoben komu, vreči se po kom

2. priti (kam), zaiti, in Gefangenschaft, Armut, unter die Feinde, in Vergessenheit: pasti med/v

3. Funktionsverb: (izraža začetek dejanja) in Brand geraten zagoreti; in Panik geraten zapasti v paniko, postati paničen; in Rage geraten pobesneti; ins Schleudern geraten: er geriet... začelo ga je zanašati; ins Stocken geraten zastati; in Streit geraten skregati se; in Wut/Zorn geraten razjeziti se aneinander geraten skočiti si v lase; außer Kontrolle geraten uiti izpod kontrole

glücken posrečiti se

pòsrećiti se -ī se posrečiti se: posrećilo ti se da bi se ti posrečilo

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.