Franja

popoln (-a, -o)

1. (kompleten) vollständig, komplett, völlig, voll; izluščenje ipd.: total; Voll-, Total- (pijanost die Volltrunkenheit, pleša die Vollglatze, slika das Vollbild, zapora die Vollsperrung), ( medicinaizluščenje die Totalausschälung, izrezanje die Totaloperation, fizika odboj die Totalreflexion, izpad tehnika, medicina der Totalausfall)

2. (dovršen, perfekten) vollkommen, vollendet (oblikovno formvollendet)

3. za izražanje posebne stopnje lastnosti: rein, der/die/das reinste, … in Reinkultur; pozornost: ungeteilt; diletant: blutig (blutiger Laie); tišina: lautlos (lautlose Stille)

popóln complete, full, whole, entire, total; (temeljit) thorough; (dovršèn) perfect; accomplished; consummate; (pravcat, pravi, skrajen) utter, absolute, downright; (število prisotnih) plenary

popóln lopov a thorough scoundrel
popóln mrk total eclipse
popóln norec a consummate fool
popóln tujec a perfect stranger
popólno znanje thorough knowledge

popóln entier, complet, intact, total, intégral, plénier ; (dovršen) parfait, achevé, accompli, sans partage ; familiarno pommé, consommé, absolu , figurativno plein

popoln bedak un parfait imbécile
popolno besedilo texte intégral
popoln naslov adresse ženski spol complète
popoln odpustek (religija) indulgence ženski spol plénière
popoln počitek repos moški spol absolu
popolna razprodaja vente ženski spol totale
popolna sreča bonheur moški spol parfait
uživati popolno srečo v ljubezni filer le parfait amour

popóln (-a -o) adj.

1. completo, integrale, assoluto, intero; totale:
popolni sončni mrk eclissi totale
popolna sestava ekipe squadra al completo
popolna oskrba servizio completo
popolno zaupanje fiducia completa
popolna enakopravnost assoluta parità di diritti
med. popolna anestezija anestesia totale
popolna tišina silenzio totale
popolni (časopisni, televizijski) molk black-out angl. giornalistico, televisivo
rel. popolni odpustki indulgenza plenaria

2. (brez napak, brez pomanjkljivosti) ideale, perfetto; impeccabile:
samo Bog je popoln solo Dio è perfetto
iron. popoln tepec un perfetto idiota

3. (brezpogojen) incondizionato:
popolna kapitulacija resa incondizionata

popóln -a -o (un) potpun: -a amnestija; popoln sončni mrk

popóln completo; entero, total; integro ; (dovršen) perfecto

popóln -a -o prid.
1. complet, total, absolut
2. desăvârşit, perfect, impecabil

popôln prid., доскона́лий прикм., цілкови́тий прикм.

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolút -ă (-ţi, -te)

I. adj. absoluten, popoln, brezpogojen, neomejen

II. adv. popolnoma, vsekakor

III. n fil. absolutum

absolute¹ [ǽbsəl(j)u:t] pridevnik (absolutely prislov)
brezpogojen; neomejen; neodvisen
kemija čist; popoln

pravno decree absolute dokončna odobritev ločitve

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

accomplished [əkɔ́mplišt] pridevnik
izpopolnjen, popoln; izobražen, izurjen; omikan

achevé, e [ašve] dokončan, dovršen; figuré popoln; uničen; prebrisan

d'un ridicule achevé zelo smešen, grotesken

all-out [ɔ́:láut] pridevnik
pogovorno skrajen, najvišji, odločen, vsestranski, popoln

an all-out attack odločen napad
to go all-out vsestransko se boriti

all-round [ɔ́:lráund] pridevnik
vsestranski, mnogostranski, popoln
trgovina pavšalen, povprečen

an all-round game družabna igra
all-round price cena, ki vključuje tudi dodatne stroške

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

ausgemacht dogovorjen, domenjen, Blödsinn: čist, popoln; ausgemacht! zmenjeno!, drži!

blinking [blíŋkiŋ] pridevnik
pogovorno presnet
ameriško, sleng poln, popoln

cabal popoln; popolnoma; polnoštevilen, -lno; dovršen

hombre (a carta) cabal poštenjak
¡cabal! tako je! točno! pravilno!
cabal m dovršenost, popolnost
por sus cabales kot se spodobi
no estar en sus cabales ne biti čisto pri pravi (pameti)