Franja

polovic|a ženski spol (-e …) die Hälfte, -hälfte (možganov Hirnhälfte, hiše - dvojčka Doppelhaushälfte, glave Kopfhälfte, igrišča Spielfeldhälfte, leta Jahreshälfte, obraza Gesichtshälfte, stoletja Jahrhunderthälfte, zemeljske oble Erdhälfte, dneva Tageshälfte)
polovic leta/litra … ➞ → pol²
boljša polovica die bessere Hälfte, die Ehehälfte
zimska polovica leta das Winterhalbjahr
živalstvo, zoologija polovica školjčne lupine die Klappe
do polovice halbhoch, krilo: [halblang] halb lang
daj mi eno polovico gib mir eine Hälfte
čez polovico durch die Mitte
zmanjšati na polovico halbieren

polòvica ž polovica: prva, druga polovica; bolja, ljepša polovica boljša, lepša polovica; dati na -u = dati u napolicu

polovíca half, pl halves; moiety

na polovíco by halves
polovíca zneska half the amount
boljša polovíca (figurativno, žena) one's better half
za polovíco dražji half as dear again
za polovíco predolg too long by half
za polovíco preveč too much by half
polovíca od njih je bilo ranjenih half of them were wounded
izgubil je več kot polovíco svojega premoženja he lost more than half his fortune
dobiti že polovíco, opraviti že pol dela (figurativno) to win half the battle
za polovíco zmanjšati takso to halve the tax
zrezati na polovíce to cut in half

polovíca moitié ženski spol , demi moški spol , demie ženski spol

na polovico par moitié
za polovico de moitié
moja boljša polovica (žena) (familiarno) ma (chère, tendre) moitié ženski spol
nositi polovico stroškov supporter (ali payer) la moitié des frais

polovíca (-e) f metà, mezzo:
plačati polovico stroškov pagare metà delle spese
biti na polovici poti essere a metà strada
v drugi polovici meseca nella seconda metà del mese
šalj. boljša polovica la dolce metà
dobra polovica una buona metà
šport. polovica igrišča metà campo
šport. napadalna, obrambna polovica settore di difesa, d'attacco
polovica strojene kože schiappa
gastr. svinjska, goveja, telečja polovica mezzena di maiale, di manzo, di vitello

polovíca ž polovica, polovina, polovina: prva polovica; lepša polovica življenja; slaba polovica zaposlenih; do -e
upola; na -o
napola; obdelovati zemljo na -o v. polovina

polovíca mitad f

polovica več (manj) la mitad más (menos)
za polovico dražji (večji) la mitad más caro (más grande)
moja boljša polovica (= soproga) fam mi costilla; mi cara mitad; mi media naranja
nositi polovico stroškov pagar la mitad de los gastos, ir a medias en los gastos

polovíca -e ž., пів невідм. ч., полови́на -и ж.

polovíca -e ž jumătate

половица f podnica (deska)

polovica telesa ženski spol (-e …) die Körperhälfte
ohromelost polovice telesa medicina die Seitenlähmung

dédoublement [-bləmɑ̃] masculin razdelitev v dva dela, razpolovitev; polovica

demi, e [dmi] adjectif pol; masculin polovica; velika čaša (piva); (nogomet) krilec, pluriel krilska vrsta; féminin pol ure, polovica

un an et demi leto in pol
une demi-heure pol ure
une heure et demie uro in pol, poldrugo uro
il est trois heures et demie pol štirih je
à demi na pol
dormir à demi na pol spati
faire les choses à demi izvršiti stvari polovičarsko
elle n'est qu'à demi convaincue le na pol je prepričana
trois fois et demie plus long tri in polkrat daljši
boire un demi au comptoir izpiti vrček piva pri točilni mizi

dīmidietās -ātis, f (dīmidius) polovica, pol: Boet.

dīmidius 3 (dis in medius) „po sredi razdeljen“, polovičen, pol (česa); klas. le v zvezi s subst. pars: d. pars Pl., Ci., C., Lucr., O. idr. polovica, dimidiae partes Ci.; z gen.: d. pars terrae Ci., terrarum Cu., exercitūs S.; pesn. in neklas. tudi v zvezi z drugimi subst.: dimidium fere spatium N. skoraj polovica poti, dimidia altitudo, crassitudo Vitr., dimidia luna Vitr., O., Plin. polmesec, d. mensis Col., dimidium vectigal eius, quod regi pependissent L., d. pretium Plin., crus Iuv.; (o osebah): frater meus dimidius maior est quam totus (šalj.) Ci. ep. Macr., dimidius patrum, dimidius plebis L. ki spada pol k patricijem, pol k plebejcem. — Od tod subst.
a) (redko) dīmidia -ae, f (sc. pars) polovica, pol: latitudinis Vitr., ad dimidias decoquere Plin. napol.
b) (pogosteje) dīmidium -iī, n polovica, pol: etiam dimidium censes? Pl., det in publicum dimidium Pl., mille minus quam dimidium Ca. fr., ne minus dimidium ad Trebonium perveniret Ci. ep. manj kot polovica; z gen.: d. dotis Afr. fr., horaī Lucr. fr., pecuniae Ci., animae d. meae H., d. tributi, militum L.; pogosto v abl. mensurae: Pl., Col., Q., Iuv., dimidio carius, plus, pluris Ci., d. minor C., d. maior exercitus Cu. Preg.: dimidium facti, qui coepit, habet H. (prim. ἀρχὴ δέ τοι ἥμισυ παντός) = dimidium facti est coepisse Aus.

Ehehälfte, die, (boljša) polovica

half¹ [ha:f, haæf] samostalnik (množina halves)
polovica; polletje
šport polčas; izenačenost (golf)
pravno stranka

one's better half boljša polovica, žena
the larger half večja polovica, večji del
too clever by half prepameten
to cry halves zahtevati enak del
to cut into halves razpoloviti
to do s.th. by halves površno, na pol kaj narediti
not good enough by half še zdaleč ne dovolj dobro
to go halves with s.o. razdeliti si s kom na pol
to go halves in razdeliti kaj na dva enaka dela
in half, in halves razpolovljen

Hälfte, die, (-, -n) polovica; um die Hälfte (kleiner, größer) pol (manjši, večji); zur Hälfte napol, polovico; über die Hälfte nadpolovičen; die bessere Hälfte boljša polovica

jumătáte -ăţi f polovica, pol

medietās -ātis, f (medius)

1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.

2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.