polega|ti [é] (-m) kränkeln, sich öfters hinlegen müssen
polégati pòlēžēm gl. polijègati
polégati (-am) imperf. glej poleči | polegati
polégati -am
I.
1. poleškivati: bolnik je vso zimo polegal
2. leškariti: nič ne dela, samo polega po klopeh v parku
3. lijegati, legati: žito ob nevihti polega
II. polegati se stišavati se, umirivati se: po viharju se morje polega
polégati -a nedov., v 3. os., поляга́ти -га́є недок.
polégati -am dov. a culca, a aşterne
polégati se
1. a se atenua, a se domoli
2. a se aşeza
polégati se glej poleči se
polégati se -a se nedov., v 3. os., утихоми́рюватися -рюється недок.
dēsenēscō -ere -senuī pojemati, (o jezi) polagoma unesti se, polegati (se): ira belli desenuit S. fr.
polèči -léžem
I.
1. polijegati, polegati: vojaki so polegli po travi
2. pogaziti, potlačiti ležanjem: poleči travo
3. poleći, polegnuti, uskušljati se: žito je poleglo
4. poleći (-ležem), okotiti: svinja je polegla sedem mladičev
II. poleči se stišati se, umiriti se: vihar se je polegel; morje se je poleglo
polijègati pòliježēmo (ijek.), polégati pòležēmo (ek.)
1. polegati, poleči: svi su polijegali, svaki u svoj krevet
2. polegati: žito poliježe od silne oluje
3. legati: lice se vedrilo, a na oči polijegao prvašnji mir
stišávati stìšāvām (se)
1. stiševati, pomirjevati, polegati (se)
2. ublaževati (se)
zaspáti zaspim, zaspi -ite, zaspal -a
1. zaspati, usnuti: dolgo ni mogel zaspati
2. usnuti: mirno je zaspal
mirno je usnuo, umro
3. utrnuti: noga mi je zaspala
4. leći, polijegati, polegati: v hiši je vse zaspalo
5. prespavati: kosilo je zaspal
6. zaspati, zamrijeti, zamreti: v društvu je vse zaspalo
лежебочничать lenuhariti, polegati
полегать, полечь polegati, poleči (žito)
поляга́ти -га́є недок., polégati -a nedov., v 3. os.
calmare
A) v. tr. (pres. calmo)
1. miriti, pomiriti
2. blažiti, zdraviti:
calmare il mal di testa ozdraviti glavobol
B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)
1. umiriti se; poleči, polegati se:
il mare si è calmato morje se je umirilo
2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale
domolí -ésc
I. vt.
1. (u)blažiti, (po)miriti
2. (u)krotiti
II. vr. poleči se, polegati se
inter-mittō -ere -mīsī -missum
1. vmes da(ja)ti, dejati (devati), položiti (polagati), postaviti (postavljati); pass. vmes ležati: trabes paribus intermissae spatiis C., valle intermissa C. ker je bila vmes dolina; occ. vmes prazno (nezasedeno) pustiti (puščati); pass. vmes prazen ali odprt biti, ležati: planities intermissa (= brez) collibus C., loca custodibus intermissa L., mediocribus spatiis (passibus CCCC) intermissis C., per intermissa moenia urbem intrarunt L. skozi vrzeli v zidu, pars oppidi a flumine intermissa C., quā erat opus intermissum C., intermissa munimenta L., nunc continua nunc intermissa tecta villarum Plin. iun. nepretrgane … na samem stoječe, perexiguo intermisso spatio C.
2. metaf.
a) (delo, … ) začasno ustaviti (omittere = popolnoma ustaviti), (p)opustiti ((p)opuščati), prekiniti (prekinjati), preneha(va)ti: proelium, iter C., laborem C., O., dilectum C., studia Ci., ludos Suet., ludorum solemnia L., cultum agrorum L., rerum curam T., ob iustitium solita munia T., paulisper otium Plin. iun., hoc intermisi, quoad non licuit Ci., verba intermissa O. pretrgane, ludi intermissi Ci., L., forensibus negotiis intermissis Ci., iurisdictis intermittitur Ci., hoc solum vectigal aliis intermissis non conquiescit Ci., libertas intermissa Ci. ki so se ji začasno odpovedali, intermissa bella H., bellum saepius intermissum Suet., intermissus tamdiu mos Plin. iun., magistratum intermittere C. začasno ne postaviti, suspendirati; z inf.: opustiti (opuščati), nehati: non intermittebas donum adferre Ci., non intermittit caelum nitescere Ci., obsides dare intermiserant C., i. alicui litteras mittere Ci., non ille intermisit adfirmare se sine morā venire Ci.; za zanikanim glag. quin: hoc opus numquam intermittendum est, quin (ne da bi) omnibus instauretur annis Col.; med. in intr. popustiti (popuščati), odneha(va)ti, poneha(va)ti, preneha(va)ti, poleči (polegati), tudi polegati se, preneh(ov)ati: mediā circiter nocte vento intermisso C. je nastalo brezvetrje, paulum intermissā flammā C., quā (parte) flumen intermittit C. kjer preneha (= ne teče), (in canendo) nihil intermittere Ci., non intermittunt hostes C. prihajajo enakomerno, neprenehoma, brez prestanka, proelia non intermittunt Hirt. se nadaljujejo, trajajo neprenehoma naprej, aves intermittentes (v presledkih, prenehoma) bibunt Plin., febris intermittit Cels. ima presledke, prenehuje (= je mrzlica), tertiana, quae ex toto intermittit Cels., si (vitia eius) non desinent, intermittent Sen. ph.; z acc. časovnega raztezanja: ut reliquum tempus (preostali čas) a labore intermitteretur C. se preneha z delom.
b) čas zamuditi (zamujati), izgubiti (izgubljati), pustiti (puščati), da preteče, ne porabiti (porabljati) ga, ne zapraviti (zapravljati) ga: dies intermissus saepe perturbat omnia Ci., ter intermissa die Ci., intermissa nocte C., puncto temporis, brevi tempore, triduo, spatio intermisso Ci., C., paucis mensibus intermissis Cu., ne quem diem intermitterem, has dedi litteras Ci., nulla pars noctis ad laborem intermittitur C. vsaka nočna ura se porabi nepretrgoma za delo; za zanikanim glag. quin: nullum tempus intermiserunt, quin legatos mitterent C., neque ullum fere diem intermittebat, quin quid in quoque esset animi ac virtutis suorum perspiceret C., numquam unum intermittit diem, quin semper veniat T.