Franja

pokončen upright; erect

pokončna drža upright posture
pokončen kot sveča bolt upright

pokonč|en [ô] (-na, -no) aufrecht (tudi figurativno), [hochgestellt] hoch gestellt, (navzgor usmerjen) aufsteigend, (zravnan) aufgerichtet
biti pokončen figurativno Rückgrat haben/zeigen
tehnika Hoch- (format das Hochformat), Stand- (cev das Standrohr)

pokónčen -čna -o uspravan, vertikalan: -a hoja; -a piramida; -i stožec

pokónčen derecho ; (vzravnan) erguido

pokončna drža postura f derecha

pokônčen droit, debout

pokončno d'aplomb
pokončna drža posture ženski spol droite
pokončen ovratnik col moški spol montant
pokončen stožec, valj cône moški spol, cylindre moški spol droit
držati se pokončno se tenir droit, se tenir debout

pokônčen (-čna -o) adj.

1. ritto, diritto; eretto; verticale:
pokončne črte linee verticali
pokončna drža posizione eretta

2. pren. fermo, di carattere, coraggioso, retto

3. mat. verticale:
pokončna piramida piramide verticale

pokônčen -čna -o prid. înălţat, ridicat, drept

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

aufgerichtet pokončen

aufrecht

1. pokončen, zravnan, figurativ Mensch: pošten, neustrašen; Adverb pokonci; aufrechter Gang Philosophie pokončnost

2. obstoječ, veljaven

aufsteigend navzgor usmerjen, navzgornji, (aufrecht) pokončen, dvižni, vzdižni; eine Erbfolge: po prednikih

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

droit, e [drwa, t] adjectif desni; pravi; raven; prem; pokončen; figuré pošten, odkrit; pameten; enovrsten (suknjič); adverbe naravnost

à (main) droite na desni, na desno
à droit-droite! (militaire) na desno!
allée féminin droite raven drevored
angle masculin droit pravi kot (90*)
(ligne féminin) droite premica
cylindre masculin, cône masculin droit pokonček valj, stožec
homme masculin simple et droit preprost in pošten človek
main féminin droite desna roka, desnica
côté masculin droit, rive féminin droite desna stran, desni breg
centre masculin droit (politique) desni center
droit comme un cierge, un I, un piquet, un pieu, une statue raven ko sveča
voie féminin droite (figuré) prava pot, religion pot zveličanja
aller droit au but iti naravnost k cilju
aller droit devant soi (vedno) naravnost iti
il y a un kilomètre en droite ligne je en kilometer v ravni črti
être sourd de l'oreille droite biti gluh na desno uho
marcher droit (figuré) dobro se obnašati, biti poslušen, pošten
il est mon bras droit on je moja desna roka
rester dans le droit chemin (figuré) pošteno živeti

enhiesto vzravnan, pokončen

erect¹ [irékt] pridevnik (erectly prislov)
zravnan, pokončen
figurativno neomajen

with head erect z dvignjeno glavo
to stand erect zravnano stati
to spring erect skočiti v višino

erecto pokončen; tog

erētto agg. pokončen, zravnan:
tenere il capo eretto držati glavo pokonci

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

gerade¹

1. Adjektiv raven, Mathematik Linie: prem; (offen) odkrit; Haltung: pokončen, zravnan; Charakter: pokončen, pošten, mit geraden Dingen pošteno

2. Adverb ravno, prav, (soeben) pravkar; nicht gerade ne ravno; nun gerade za nalašč