Franja

Zadetki iskanja

  • pohlep [è] moški spol (-a …) die Gewinnsucht, die Gier; po več: das Mehrhabenwollen
    pohlep po denarju (lakomnost) die Geldgier
  • pohlèp greed, greediness; avidity; covetousness; craving; cupidity; eager desire; hankering

    pohlèp po denarju craving (ali greed) for money
  • pohlèp avidité ženski spol , convoitise ženski spol , passion ženski spol , rage ženski spol , cupidité ženski spol , gloutonnerie ženski spol

    pohlep po denarju passion de l'argent, soif ženski spol d'argent, cupidité
    pohlep po dobičku avidité du gain, âpreté ženski spol au gain, amour moški spol du lucre, esprit moški spol de lucre
  • pohlèp (-épa) m avidità, cupidigia; ingordigia; fame; brama, bramosia; sete; amore:
    pohlep po imetju avidità di possesso
    pohlep po denarju, po dobičku avidità di denaro, di guadagno
    pohlep po oblasti amore, sete di potere
  • pohlèp -épa m pohlepa, gramzivost, gramžljivost: pohlep po denarju
  • pohlèp, pohlépnost avidez f (po de) ; afán m ; ansia f (de)

    pohlep po denarju codicia f; afán m de dinero
    pohlep po dobičku avidez f de ganancia
    pohlep po naslovih manía f de los títulos
    pohlep po senzacijah afición f a lo sensacional
    pohlep po zlatu sed f de oro
  • pohlèp -épa m., жадо́ба ж., пожа́дливість -вості ж.
  • pohlèp -épa m lăcomie, aviditate, voracitate
  • affectātiō (adfectātiō) -ōnis, f (affectāre, adfectāre)

    1. teženje za čim, hlepenje po čem, pohlep po čem: philosophia sapientiae amor est et affectatio Sen. ph., aff. imperii Suet., caeli Plin., mire circa id (sc. aes Corinthium) multorum adfectatio furit Plin. mnogi se pulijo zanj, aff. quietis T., Germanicae originis T. lastitev germanskega pokolenja.

    2. ret. prisiljeno teženje za čim posebnim, prenavljanje: nimia verborum priscorum aff. Suet., nimia subtilitatis, unius verbi, severitatis aff. Q.
  • affectus (adfectus) -ūs, m (afficere, adficere)

    1. (kot posledica kakih vplivov nastalo) telesno ali duševno stanje: supersunt alii corporis affectus Cels., animi affectus in bono viro laudabilis Ci. duševnost; occ. razpoloženje, volja, čustvo, čut: mentis O., adfectu tacito laetaris O., dubiis adfectibus errat O., ad omnes adfectus impetu rapimur Cu., signa diversos affectus exprimentia Plin., affectus concitati, mites atque compositi, vehementer commoti, leves, dulciores, mitiores Q., affectūs movere Q.

    2. trdna volja: quia affectu carent Icti., aff. furandi Icti.

    3. (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje, strast, pohlep: vereri, ne se... inani ac puerili mentis affectu efferret Cu., affectus sunt motus animi improbabiles, subiti et concitati Sen. ph., affectus erumpunt, frigescunt, languescunt, tepent Q., avaritiae, metūs, amoris affectus Q., cohibere affectus Plin. iun., opes atque inopiam pari affectu concupiscun t T.; occ. (o nežnem nagnjenju) nagnjenje, naklonjenost, dobrohotnost, ljubezen: aff. erga fratris filiam Plin. iun., affectum parentis exhibere Plin. iun., affectibus meis satis est Plin. iun., parentis affectum unicum praestitit Suret.; met. v pl.: ljubljene stvari, ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: tenuit nostros hac obside Lesbos adfectus Lucan., carissimis orbatus affectibus Ap.
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • appetence, appetency [ǽpitəns, ǽpitənsi] samostalnik (of, for, after)
    poželenje, pohlep; privlačnost
  • appetito m preg.

    1. želja; sla; nagon

    2. tek:
    avere molto, poco appetito imeti dober, slab tek
    mangiare con appetito, di buon appetito jesti s tekom, s slastjo
    buon appetito! dober tek!

    3. pohlep, poželenje
    PREGOVORI: l'appetito vien mangiando preg. tek pride z jedjo
  • avarice [ǽvəris] samostalnik
    skopost, lakomnost, pohlep
  • avariciousness [ævəríšəsnis] samostalnik
    skopost, lakomnost, pohlep
  • avāritia -ae, f (avārus) lakomnost, pohlep po denarju, pogoltnost, skopost, stiskaštvo: videmur non solum avaritiae crimen effugere, sed etiam liberalitatis laudem adsequi Ci., cupiditas atque avaritia Ci., Suet., ardere avaritiā, ardenti avaritiā esse, avaritiā perire Ci., avaritia insanabilis S., insatiabilis Cu., caecus avaritiā S., L., avaritia pecuniae studium habet S., avaritia parsimoniae nomine lenietur Q., avaritiam exuere T., neque avaritiam neque sordes obiciet vere quisquam mihi H.; ἕν διὰ δυοίν: sordes et avaritiam Fontei... mutaverat T. umazano lakomnost, per avaritiam ac sordes contemptus T.; v pl.: omnes avaritiae Ci. vse vrste lakomnosti; pren. vsako nezmerno poželenje, pohlep, požrešnost: gloriae Cu. slavohlepnost, talorum nucumve et aeris minuti Sen. ph., temporis Sen. ph. skoparjenje s časom.
  • avidez (množina: -ces) ženski spol pohlep(nost), požrešnost; poželenje
  • avidità f pohlep, pohlepnost, lakomnost, požrešnost:
    mangiare con avidità požrešno jesti
    sfrenata avidità di possesso nenasiten pohlep po imetju
  • aviditās -ātis, f (avidus)

    1. poželenje, željnost, pohlep(nost), sla, strast, (po)hotnost, pohota; s subjektnim gen.: animi Cu.; z objektnim gen.: praedae L. pohlep po plenu, pecuniae Ci. pohlep po denarju, gloriae Ci. ep. slavohlepnost, senectus mihi sermonis aviditatem auxit, potionis et cibi sustulit Ci. zgovornost..., pitnost, ješčnost, legendi Ci. veselje do branja, imperandi T. oblastiželjnost, navandae operae T., fluminis T. poželenje po pitju iz reke; nam. objektnega gen. z ad: aviditas ad cibos Plin., ad coitus Plin. pojavost.

    2. occ.
    a) lakomnost, skopost; abs.: inhaeret (amori) aviditas, desidia, iniuria Pl., mendicitas aviditati coniuncta Ci., plerique inflammati aviditate Ci.; s subjektnim gen.: ingenii humani Ci., hostium T.
    b) ješčnost, slast, tek: nimia Cels., ieiuna Plin. volčja lakota, aviditatem excitare, incitare, facere, inhibere Plin.
    c) spolni nagon, v pl.: aviditates feminarum Plin. pohotnost, bestiolarum Plin. pojavost.
  • aviditáte f pohlep, pohlepnost, grabežljivost, poželjivost