Franja

plenil|ec moški spol (-ca …)

1. človek: der Plünderer

2. živalstvo, zoologija das Raubtier; ptič: der Raubvogel
biti plenilec räuberisch leben

plenílec plenítelj plunderer; pillager; marauder; looter, sacker; ransacker

plenílec pillard moški spol , pilleur moški spol , (dé)prédateur moški spol , saccageur moški spol

plenílec (-lca) m saccheggiatore, predatore, spogliatore, razziatore, taglieggiatore:
žarg. plenilec grobov tombarolo

plenílec -lca (lc i uc) m pljenilac, pljenitelj (plen-)

plenílec, plenítelj saqueador m ; voj merodeador m

plenílec -lca m., грабі́жник -а ч.

sokol plenilec stalna zveza
zoologija Falco cherrug (ptica ujeda) ▸ kerecsensólyom

compīlātor -ōris, m (compīlō1) plenilec, grabežljivec: veterum Eccl. (Vergilijev vzdevek, ker je marsikaj povzel po Homerju idr.).

dēpecūlātor -ōris, m (dēpecūlārī) plenilec: Ci.

dēpraedātor -ōris, m (dēpraedārī) plenilec: Aug.

déprédateur, trice [-datœr, tris] adjectif plenilen, roparski; nepošten; masculin plenilec; poneverljivec

depredator [déprideitə] samostalnik
ropar, plenilec

depredatore

A) agg. (f -trice) knjižno plenilen, roparski

B) m (f -trice) knjižno plenilec, ropar

despoiler [dispɔ́ilə] samostalnik
ropar, plenilec

devastator [dévəsteitə] samostalnik
plenilec, -lka

dīreptor -ōris, m (dīripere) plenilec, plenitelj, ropar: Ci., T., Ambr.

forayer [fɔ́reiə] samostalnik
plenilec, ropar

harrier² [hǽriə] samostalnik
zoologija lunj (orel); mučitelj, uničevalec, plenilec

latrō² -ōnis, m (indoev. kor. *lē(i)- podeliti (podeljevati), da(ja)ti; prim. gr. λάτρον plača, mezda, λατρεύς, λάτρις mezdnik, λατρεία služba za mezdo, mezdno delo, λατρεύω služim za mezdo, λήιον setev, žitno polje, ἀλήιος neimovit)

1. najeti služabnik, najemnik, mezdnik, plačanec, najemniški vojak, spremljevalec, telesni stražar: Enn., nimis lepide de latrone Pl., ut latrones quos conduxi hinc ad Seleucum duceret Pl., latrones dicti, qui conducebantur; ea enim merces Graece dicitur λάτρον Varr.; metaf. vojak = kamen, figura pri šahu (= kmet) ali vojaški igri, ki predstavlja vojaka (= miles): cautaque non stulte latronum proelia laudat O., sic vincas … vitreo latrone clusos Mart., insidiosorum si ludis bella latronum, gemmeus iste tibi miles et hosti erit Mart.

2. (vojak) plenilec (ki se vojskuje neupravičeno in na svojo roko, npr. kot državljan zoper državo), pirat: ab Liguribus, latronibus verius quam hostibus iustis L., adversus latronum magis quam hostium excursiones L., multitudo perditorum hominum latronumque convenerat C., ut potius privato paucorum et latronum quam regio consilio susceptum bellum videretur C., latro gentiumque vastator Sen. ph. (o Aleksandru Velikem); z gen.: tu omnium gentium, quas adisti, latro es Cu.; od tod = ropar, (cestni, gozdni) razbojnik, bandit, nepridiprav, tolovaj, rokovnjač, malopridnež, malopridnik, zasednik, klatež, potepuh: Auct. b. Hisp., Suet., Amm., non semper viator a latrone, non numquam etiam latro a viatore occiditur Ci., nunc iter expediti latronis cum Milonis impedimentis comparate Ci., latrones, viarum obsessores Ci., plenus latronum locus Ci., ut iugulent hominem, surgunt de nocte latrones H., ne quis fur esset neu latro H., maximus latronum dux Val. Max., XX milia latronum erant Cu., latronibus circumventum defendo Sen. ph., improbus l. Ph. (o volku); z gen.: servatorum meorum latro Cu. morilec.

3. lovec, oprezovalec, prežač, ki zveri zalezuje iz zasede: leo … latronis impavidus frangit telum V. — Kot rim. priimek Latrō -ōnis, m Látron, npr. M. Porcius Latrō Mark Porcij Latron, Hispanec, govornik in retor za časa Avgusta: Sen. rh., Q. Od tod adj. Latrōniānus 3 Latrónov: color Sen. rh.