Franja

pléna scoria

pléna (-e) f

1. teh. strato ossidato (dei metalli); bava, bavetta

2. star. scheggia, scaglia

pléna ž
1. kovačina: železo je pokrito s -o
2. ljuska, ljuspa: od kamna odlomiti -o

pléna escoria f

bava f

1. slina, pena; sluz:
avere la bava alla bocca pren. biti penast od jeze
far venire la bava alla bocca di qcn. pren. spraviti koga v bes

2. kosmata svila

3. sapica, piš:
bava di vento sapica

4. tehn. plena

bavetta f

1. slinček

2. metal. plena

3. avto zavesica

4. pl. kulin. ozki rezanci

drȍzga ž
1. žlindra: drozga od željeza, od gvožđa
2. troska, okujine, plena

frita ženski spol plena, žlindra

kovàčina ž okujine, plena, škaja

lamelle [lamɛI] féminin ploščica; kovinski listič; luska, plena

lamelle de mica sljudna luska

mâchefer [mɑšfɛr] masculin žlindra, plena

scoria množina scoriae [skɔ́:riə, -ri:i] samostalnik
žlindra, plena, troska

splinter [splíntə]

1. samostalnik
odkršek, drobec; iver, trska, trščica, odlomljen košček; plena
figurativno drobec, odlomek

splinter of bone kostni drobec
bomb splinter drobec bombe
splinter party, splinter group politika frakcija
to fly (to go) (in)to splinters raztreščiti se, razbiti se na tisoč koščkov

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
cepiti (se), klati (se), odlomiti (se) v dolge, tanke kose; razbiti (se) na koščke; pleniti se

sullage [sʌ́lidž] samostalnik
odplačna voda, odplaka, pomije, gnojnica; nesnaga, blato, govno, drek
tehnično žlindra, plena

dis² m f, dīte n, gen. dītis, dat. dītī, acc. dītem, abl. dītī, gen. pl. dītium (kontr. iz dīves, dīvitis)

1. česa, s čim bogat, s čim obilujoč: dis quidem esses Ter., dis hostis, ditis hominis bona, in diti domo L., dite solum Val. Fl., Bruto praetore tenente ditem Asiam H., dum ne sit te ditior alter H., apud Helvetios longe nobilissimus et ditissimus fuit Orgetorix C.; z gen.: terra dis silvae H., aquae non ditior urna H., ditissimus agri Phoenicum (med Feničani) V., dis ovium Sil., mons ditior umbrae Stat.; z abl.: delubra ditia donis O., dites pecore ac finibus Mel., illa omni opulentiā ditia Cu., nulla res publica umquam bonis exemplis ditior fuit L., regio auro ditissima Iust.; kot subst. masc. bogataš, bogatin: Ter., dites et egentes Ap., CCCCLXX ditissimi L., ditissimus quisque Cu.; adv. komp. dītius: non umquam aliis habitastis in antris ditius Stat.

2. occ. plena obilen: ditia stipendia L., ditissimum bellum T. — Pooseb. Dis, Dītis, m (prevod gr. Πλούτων) Dit, Pluton, podzemeljski bog: Col., Val. Fl., domus Ditis V., fera regia Ditis O., Dis pater Varr., C. (istoveti ga s keltskih bogom noči), T., Suet., terrena vis omnis atque natura Diti patri dedicata est, qui Dives, ut apud Graecos Πλούτων Ci.; met. podzemlje: atri ianua Ditis V. — Soobl. Dītis -is, m: Q., Ditis pater Petr., Ap.

Opomba: Superl. dītissimus v heksametru vedno nam. dīvitissimus, ki ne gre v verz.

manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.

manubiālis -e (manubiae) k plenu sodeč, plenski, od plena: pecunia Suet. izkupiček od prodanega plena.

prize-money [práizmʌni] samostalnik
britanska angleščina, navtika dobiček od prodaje vojnega plena

ravening [rǽvniŋ] (tudi poetično)

1. samostalnik
ropaželjnost, pohlep po plenu

2. pridevnik
ropa željen, pohlepen plena

sectiō -ōnis, f (secāre)

I.

1. rezanje, odrez, odrezovanje, razrez, razrezovanje, zrezavanje, sékcija: corporum VITR., corporis GELL., membrorum AUG., brassicae PLIN.

2. occ.
a) kot medic. t. t. rezanje, odrez bolnega telesnega uda, amputácija, operacija, raztelešenje, razudba: bibitur ante sectiones punctionesque, ne sentiantur PLIN.
b) skopljenje, skopitev, kastrácija: sectionem meam flagitat AP.

3. pren. kot ret. t. t. (raz)delitev govora: de sectione in infinitum Q. –

II. klas. le metaf. kot publicistični t. t.

1. pokup (nakup, nakupovanje) in razprodaja na drobno od države zaplenjenih posestev (zlasti posestev izobčencev, obsojencev in proskribirancev), državni zakladnici pripadlih dediščin in pribojevanega plena, razpredelitev, razdelitev (razdeljevanje) takih posestev po kupcu (nakupovalcu) (sector), sékcija: SUET. idr., ad illud scelus sectionis accedere CI., exercendis apud aerarium sectionibus famosus T. kot nakupovalec in razdeljevalec od države zaplenjenih posestev, sectionem facere EUTR. narediti (prirediti, organizirati) javno dražbo, sectio publicanorum IUST. oderuštvo (odiranje, oderuške obresti) državnih zakupnikov pri podrobni razprodaji vsevprek v zakup vzetih državnih posestev.

2. meton. (konkr.) skupna množina zaplenjenih posestev, dražbena (avkcijska) masa, dražbeni sklad, sklad plena, ki se na dražbi pokupi, da se potem po delih razproda, razprodajnina: VARR., SUET. idr., pro sectione debebas CI., cuius praedae sectio non venierit CI., sectionem eius oppidi universam Caesar vendidit C., reliquias Neroniarum sectionum concessit T.