Franja

piha|ti (-m) pihniti

1. človek z ustnicami: blasen (ven ausblasen), pusten (v kaj etwas anpusten), na instrument: (ein Instrument) blasen; cigaretni ipd. dim: paffen; (sopsti) schnauben
figurativno pihati od jeze vor Wut schnauben
pihati komu na dušo (jemanden) zu überreden versuchen

2. v balonček - pri prometnih kontrolah: in die Tüte blasen

3. mačka: fauchen, v koga: (jemanden) anfauchen (tudi figurativno)

4. veter: blasen, wehen (dol hinunterwehen, herunterwehen, naproti entgegenwehen, navzgor hinaufwehen, heraufwehen, proti zuwehen auf); silovito: fegen (skozi durchfegen), v sunkih: stoßen

5. blasen (od zgoraj aufblasen auf, v kaj einblasen, hineinblasen, anblasen, skozi durchblasen)

píhati to blow; to puff; (hladiti s pihanjem) to cool (with one's breath)

veter piha the wind blows, is blowing
píhati od jeze to burst with anger, to fret and fume
píhati kot lokomotiva to puff like a steam engine

píhati souffler , (veter tudi) bouffer

pihati steklo souffler le verre
pihati od jeze suffoquer de colère, familiarno écumer de rage, fumer
tukaj piha il y a un courant d'air ici
gad piha la vipère siffle

píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno

píhati -am i -šem
1. puhati, duvati: veter piha od zahoda; pihati v ogenj, v žerjavico
2. piriti: večerna sapa piha z morja
3. puhati, duvati, rashlađivati, hladiti: pihati vročo jed, rano, opeklino
4. frkati: mačka piha
5. siktati: gad piha
šarka sikće; pihati od jele
puhati, duvati od ljutine; pihati komu na dušo
dvoriti komu, udvarati se komu; piši me v uho
tornjaj se do đavola; ne pihaj, kjer te ne peče
ne češi se gdje te ne svrbi, ne niči gdje te ne siju

píhati soplar ; (žival) bufar (tudi fig)

noben vetrič ne piha no se mueve una hoja
pihati od jeze espumajear de ira

píhati¹ -am nedov., ду́ти ду́ю і дму недок., дму́хати -хаю недок., ві́яти ві́ю недок.

píhati² -a nedov., v 3. os., обвіва́ти, обві́ювати -ва́є, -ві́ює недок.

píhati -am nedov. a sufla

anfauchen pihati (od jeze), nadreti

animō -āre -āvī -ātum

I. (iz anima)

1. puhati kaj, pihati na kaj, piskati na kaj: deos tibias uno spiritu Ap., bucinarum tortūs intestinis et domesticis flatibus Arn.

2. čemu dušo da(ja)ti, oživiti (oživljati) kaj: quae (corpora individua)... formare, figurare, colorare, animare non possent Ci., animantur ova Col., animantur semina genitalibus locis iniecta Col., quod (semen) deinde tempore ipso animatur corporaturque Plin.; pesn.: quas (guttas) humus exceptas varios animavit in angues O. je... oživila (= spremenila) v razne kače; pren. oživiti (oživljati) = (o)krepčati, sveže ohraniti (ohranjati): aliquem cibo potuque Hyg., quercūs florem Plin.; pesn. pren.: si quid Apellei gaudent animasse colores Stat., pestiferas ad crimina taxos Cl. vžgati, užariti.

— II. (iz animus)

1. vdihniti (vdihavati) komu kako voljo, kak sklep, od tod v pass. = odločiti se, skleniti; z ad: ut ad moriendi desiderium ultro animaretur maiestate promissi Macr.; z inf.: ut hortatu vestro... animetur aperire Macr.

2. navda(ja)ti koga s kakim čustvom, (o)bodriti, (o)srčiti, (o)hrabriti: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientes animari atque formari (censent) Ci., (Mattiaci) ipso adhuc terrae suae solo et caelo acrius animantur T., animari ope, copiis Cod. Th. — Od tod

I. adj. pt. pr. animāns -antis (gen. pl. pesn. in v pozni lat. tudi animantum) „dihajoč“, živeč, živ: animans est mundus composque rationis Ci., a. imagines Ci., a. machina Col. (o človeškem in živalskem telesu); subst. animāns -antis, m f n živa stvar, živo bitje (= človek, žival in sprva tudi rastlina, pozneje navadno le = človek ali žival); kot masc.: alius animans Ci., animantes, quos elatis Ci., hic stilus haud petet quemquam animantem H. človeka; kot fem.: Plin., Gell., quaevis animans Lucr., animantium aliae coriis tectae, aliae villis vestitae Ci.; kot neutr. le v pl.: animantia omnia Ci., ad gignenda animantia Ci., pestifera animantia Plin.

— II. adj. pt. pf. animātus 3

1.
a) sapat (sapovit): avi et atavi nostri... optume animati erant Varr. ap. Non.
b) oživljen, živ: Lucr., stellae divinis mentibus animatae Ci., anteponantur... animata inanimis Ci., ut dicam corpora omnia aut animata esse aut inanima Sen. ph.; pren.: animata saxa Orpheis modis Cl.; (o rastl.) svež ohranjen: spartum Plin., toda animatum nasturtii semen Marc. vzklilo seme.

2. kako misleč, kakega mišljenja (duha), kake misli, kake volje; abs.: insulas bene animatas confirmavit N. dobromiselne, qui quamquam adflictus luctu non adest, tamen sic animati esse debetis, ut si adesset Ci., male a. Gell. zlovoljen.; s praep.: quemadmodum in se quisque, sic in amicum sit animatus Ci., quemadmodum Locrenses in vos animati sint L., Caepio, qui in Augusti necem fuerat animatus Macr. ki je nameraval (ki je bil pripravljen)usmrtiti Avgusta, ut fueris animatus erga suom gnatum Pl., videbaturque erga nostros ἥρωαςita fore, ut nos vellemus, animatos Ci. ep., exercitus male animatus erga principem Suet. cesarju zlohotno, ut, quomodo circa se animati essent, cognoscerent Iust.; z ACI, s samim inf., z ut: Pl.; pogumen, srčen, bojevit: milites armati atque animati probe Pl., socii infirme animati Ci. malo pogumni, pariter a. Lucr.

āspīrō (adspīrō) -āre -āvī -ātum

I. intr. k čemu, na koga ali kaj hukniti (hukati), dahniti (dihati), (za)pih(lj)ati, (za)veti; abs.: qui (pulmones)... se contrahunt aspirantes Ci. pri izdihu, adspirant aurae in noctem V. pod noč zaveje ugoden veter, nautis lenius aspirans aura secunda venit Cat., si minima aspiret aura, intumescunt corpora Plin., amaracus adspirans V. vonjavo puhteč; z ad: ad quae (granaria) nulla aura humida... aspiret Varr., ut ne ad eum (aegrotum) frigus aspiret Cels.; z dat.: tibia... adspirare et adesse choris erat utilis H. ton dajati zborom in jih spremljati; gram. grlni „h“ tvoriti; nadihniti (nadihati) kaj: rusticus fit sermo, si aspires perperam Nigidius ap. Gell.; consonantibus asp. Q.

2. pren. ugoden, naklonjen biti, pomoči (pomagati), podpreti (podpirati), (po)spešiti (pospeševati); abs.: Ap., aspiravit nemo eorum, qui... Ci. zganil se ni nihče..., paululum in rebus difficillimis aspiravit Corn., licet felicitas aspirare videatur, tamen... Cu., aspirante fortunā Cu., Sen. ph.; z dat.: adspirat primo fortuna labori V., vos, o Calliope, precor, adspirate canenti V., huc ades aspiraque mihi Tib., di, coeptis aspirate meis O. —

II. intr. (po)izkusiti, (poizkušati) kam priti, dospeti, čemu ali komu približati se, (previsoko) popeti se, vzpe(nja)ti se; abs.: ne non modo intrare, verum aspicere aut aspirare possim Ci., ne... mustela possit aspirare Col.; s praep.: qui propius ad ostium aspiraverint Luc. fr., qui ad alienam causam accedere aut aspirare audeat Ci., quid... quisquam ad meam pecuniam me invito aspirat? Ci. zakaj se hoče kdo... vtikati v moje denarne zadeve? bellica laude ad Africanum aspirare nemo potest Ci. z Afriškim se ne more nihče enačiti, quod ad spem consulatūs... aspirare non auderet L., asp. ad successionem Cu., haec... ad eam laudem, quam volumus, aspirare non possunt Gell., asp. ad novum magistratum Dig., ad scholam Cod. Th., asp. in campum Ci., Februario mense aspirabit in curiam Ci.; s krajevnim adv.: quo neque Carthaginiensium gloriosissimae classes umquam aspirare potuerunt Ci.; z dat. dehteti, hrepeneti po čem: equis adspirat Achillis V. —

III. trans.

1. pripih(ov)ati, pripihlja(va)ti komu kaj: Iuno ventos (ugoden veter) adspirat eunti V.; pren.: aspiravit auram quandam salutis fortuna Amm.

2. pren. vdahniti (vdihati): dictis divinum adspirat amorem V., tantum ingenii alicui asp. Q., illis (daemonibus) aspirantibus... praestigias faciunt Min.

aufblasen^* napihniti, napihovati (sich se); Technik pihati, pihati od zgoraj/z vrha

blasen (blies, geblasen) pihati, Blasinstrumente: igrati na (pihala); figurativ, zum Angriff: trobiti; jemandem den Marsch blasen napoditi (koga); blasen in Technik vpihovati (v); (bei) jemandem einen blasen fafati (komu)

blow^*5 [blou]

1. prehodni glagol
pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
sleng oslepariti
ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
sleng izdati
pogovorno poveličevati

2. neprehodni glagol
pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
to blow great guns močno pihati
to blow air into z zrakom napihniti
to blow a cloud kaditi pipo
to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
it is blowing veter piha
blow it! presneto, vraga
to blow a kiss poslati poljubček
to blow one's nose usekniti se
to blow the bellows gnati mehove
it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
to blow a whistle zapiskati na piščalko

bouffer [bufe] verbe intransitif, verbe transitif napihniti se; vzhajati (testo); marine pihati (veter); populaire jesti; potrošiti, konzumirati

j'ai envie de le bouffer kar zadavil bi ga od jeze
(populaire) bouffer des briques ne imeti kaj jesti
(populaire) se bouffer le nez prepirati se
on bouffe bien dans ce restaurant v tej restavraciji se dobro jé
cette voiture bouffe de l'huile ta avto porabi precéj olja

breeze³ [bri:z] neprehodni glagol
pihljati, pihati
ameriško prileteti v kaj

to breeze up naraščati (veter)

cōnflō -āre -āvī -ātum

I.

1. v ogenj pihati, pihaje vne(ma)ti: ignem Pl., Plin.; pren.: ignis conflatus amore Lucr., quorum operā id conflatum (esse) incendium L., c. tantum incendium (bojni plamen), ut … Fl.

2. pren. (pod)netiti, snovati, povzročiti (povzročati): bellum inter Aegyptios et Persas c. N., civile bellum conflatum operā tuā Ci., summum bellum conflatur Hirt., primum conflato gladiatorum ac fugitivorum tumultu Ci., in exercitu seditionem esse conflatam Ci., c. coniurationem Suet., nihil mali timuit, quod non … a matre esset conflatum Ci. —

II.

1. kovino s pihalom, mehom (s)taliti, (s)topiti, zli(va)ti: Sen. ph. et tr., Q., Icti. idr., aes c. et temperare Plin., argenteas statuas omnes c. Suet., falces conflantur in enses V. se prelijejo; denar (s)kovati: lateres argentei atque aurei primum conflati Varr. ap. Non., c. nummos Paul.; pren. (sarkastično): aut flandae aut conflandae pecuniae ratio Ci. denar si bodisi kovati bodisi prekovati = na kakršen koli način si delati denar.

2. pren.
a) zli(va)ti = združiti (združevati), spojiti (spajati): ut una ex duabus naturis conflata videatur Ci., monstrum tam ex diversis cupiditatibus conflatum Ci., consensus conspirans et paene conflatus Ci. kakor iz enega zlitka.
b) skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati): exercitum cum nullum habuisset, repente conflavit Ci., ex perditis … conflata improborum manus Ci., aes alienum grande c. S. nakopati si dolgov, globoko zadolžiti se.
c) kaj (s)kovati = (za)snovati, napraviti (napravljati), izvesti (izvajati), tudi izmisliti (izmišljevati) si: Ter., Corn., Vell., quibus ipsis periculum tum conflari putabatur Ci., quod in se tantum crimen invidiamque conflaret Ci. si nakopava, unde hoc conflatum mendacium est? Ci. kje se je skuhala? iudicia (razsodbe) domi conflabant, pronuntiabant in foro L. so si doma izmišljevali, portentum inusitatum conflatum est Poeta ap. Gell., artes meditatione conflatae Arn. izvedene. —

III. medic. nape(nja)ti: intestina conflata Cael.

ćúriti ćûrīm pihati: vjetar poče da ćuri

dúhati dûšēm, dûhām
1. pihati: znam ja odakle vjetar duše
2. pihati, piskati: duhati u flautu; duhati na nos jeziti se, kujati se; duhati s kim u jedan rog pihati s kom v isti rog
3. hukati: duhati u ruke, gl. tudi duvati