Franja

pesimiz|em moški spol (-ma …) der Pessimismus (kulturni Kulturpessimismus, za dosego namena Zweckpessimismus)

pesimízem (črnogledost) pessimism

pesimízem pessimisme moški spol , manie ženski spol de voir tout en noir

pesimízem (-zma) m pessimismo

pesimízem pesimismo m

pesimízem -zma m., песимі́зм -у ч.

pesimízem -zma m pesimism

pesimísm n pesimizem

pesimismo moški spol pesimizem; črnoglednost

pessimism [pésimizəm] samostalnik
pesimizem, črnogledost

pessimisme [pɛsimism] masculin pesimizem, črnogledost

partager le pessimisme de quelqu'un sur quelque chose deliti s kom pesimizem glede časa

pessimismo m pesimizem, črnogledost

Pessimismus, der, pesimizem

песимі́зм -у ч., pesimízem -zma m.

Kulturpessimismus, der, kulturni pesimizem

Zweckpessimismus, der, pesimizem za dosego namena, demonstrativni pesimizem

demonstrativ|en (-na, -no) demonstrativ
demonstrativni optimizem der Zweckoptimismus
demonstrativni pesimizem der Zweckpessimismus

doseg|a [é] ženski spol (-e …) die Erlangung, die Erreichung
dosega s prevaro pravo die Erschleichung
… za dosego nekega namena Zweck-
(laž die Zwecklüge, optimizem der Zweckoptimismus, pesimizem Zweckpessimismus, racionalnost die Zweckrationalität)

kulturn|i (-a, -o) kulturell; Kultur- (ataše der Kulturattaché, boj der Kulturkampf, center das Kulturzentrum, institut das Kulturinstitut, jezik die Kultursprache, pesimizem der Kulturpessimismus, program das Kulturprogramm, prostor der Kulturraum, sklad der Kulturfonds, spomenik das Kulturdenkmal, spomeniki množina Kulturwerte množina, sporazum das Kulturabkommen, ustvarjalec der Kulturschöpfer, antropologija die Kulturanthropologie, avtonomija die Kulturautonomie, dediščina das Kulturerbe, dobrina das Kulturgut, izmenjava der Kulturaustausch, kritika die Kulturkritik, nagrada der Kulturpreis, plast die Kulturschicht, politika die Kulturpolitik, priloga die Kulturbeilage, ustanova die Kultureinrichtung, zgodovina die Kulturgeschichte, znamenitost die Kulturstätte, delo die Kulturarbeit, ljudstvo das Kulturvolk, življenje das Kulturleben)

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale