Franja

pazduh|a ženski spol (-e …)

1. anatomija die Armhöhle, Achselhöhle, die Achselgrube
pod pazduho in der Armhöhle, in der Achselhöhle

2. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo (zalistje) die Blattachsel

pázduha armpit

pod pázduho se voditi to go arm in arm

pázduha aisselle ženski spol , région ženski spol axillaire

nesti kaj pod pazduho porter quelque chose sous le bras
peljati, voditi koga pod pazduho donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
pod pazduho se držati aller bras dessus bras dessous
izpod pazduhe jemati (improvizirati) improviser

pázduha (-e) f

1. ascella;
prijeti koga pod pazduho prendere uno sotto braccio
izmeriti temperaturo pod pazduho misurare la temperatura ascellare

2. bot. (zalistje) ascella (fogliare)

pázduha ž pazuho: peljati pod -o
voditi ispod ruke; izpod -e jemati
izmišljati, improvizirati, improvizovati; boli ga pod -o
lijen je, len je

pázduha fosa f axilar

peljati, voditi koga pod pazduho dar el brazo a alg
pod pazduho se držati ir del brazo

pázduha -e ž., па́зуха -и ж., пахва́ -и́ ж.

pázduha -e ž subsuoară

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

Achselgrube, die, pazduha

Achselhöhle, die, pazduha, in der Achselhöhle pod pazduho

aisselle [ɛsɛl] féminin pazduha

elle se rase les aisselles ona si brije pazduhe

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

Armhöhle, die, pazduha; in der Armhöhle pod pazduho

armpit [á:mpit] samostalnik
pazduha

ascēlla f pazduha

ascella (ascilla) -ae, f = āxilla

1. pazduha; met. rama: Marc., Th. Prisc., Vulg., Isid.

2. perut: It.

axil [ǽksil] samostalnik
botanika pazduha

axila ženski spol pazduha

āxilla -ae, f (demin. āla) podramje, pazduha: Ci. Kot nom. propr. Āxilla -ae, m Aksila, priimek Servilijevega rodu: Ci.