Franja

otepa|ti [é] (-m) otepsti kaj (etwas) abklopfen; okoli sebe: um sich schlagen

otépati

otépati kako jed to eat heartily
otépati z rokami to swing one's arms
otépati se česa to struggle against something, to try to get out of something; to refuse, to decline

otépati, otêpsti battre, débarrasser de, chasser de; repousser, refuser; agiter

otepati se se débattre, essayer de se débarrasser de, se défendre, résister à
otepati žito battre les céréales
otepati neumnosti (figurativno) dire des bêtises
otepati se z vsakdanjimi skrbmi se débattre avec ses soucis quotidiens
otepati se z angleščirto s'échiner (ali se donner beaucoup de mal) avec son anglais
besno se otepati se débattre comme un beau diable (ali un forcené)
otrok se otepa zdravil l'enfant repousse (ali refuse) les médicaments
pes je veselo otepal z repom le chien agitait joyeusement sa queue
sneg otepati s čevljev faire tomber la neige de ses souliers

otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci

2. battere (i cereali)

3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare

4. pren. mangiare, spolverare

5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada

B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica

2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza

otépati -am
I.
1. mlatarati: otepati z rokami v spanju
2. mahati: pes otepa z repom
3. tući, lupati (radi čišćenja): otepati lanene snope
4. lako udarajnći otresati: otepati sneg z obleke, prah s suknjiča
5. tjerati (ter-): otepati konju muhe
6. mlatiti: otepati hruške z drevesa
7. gumati, kusati: otepati polento; dan na dan otepati koruzni kruh
stalno jesti samo kukuruznicu, proju
8. udarajući snopom po buretu ili sličnom predmetu istresati prije vršidbe zrnje iz snopa, iz klasja: otepati pšenico
9. torokati, mlatiti: otepati neumnosti; otepati prazno slamo
II. otepati se
1. otimati se, braniti se: s palico se otepati psa; otepati se sitneža; otepati se dela
2. baviti se, nositi se: otepati se z revščino, s težavami
3. to se mu bo še otepalo
to će mu se još svetiti

otepa|ti se [é] (-m se) česa: sich wehren gegen, sich (jemanden/etwas) vom Leib halten
otepati se s čim boleznijo ipd.: herumlaborieren an, sich quälen mit

otépati se agitarse; forcej(e)ar ; (braniti se) negarse a hacer a/c; resistirse a hacer

otépati se -am se nedov., відбива́тися -ва́юся недок.

abklopfen otepsti, otepati; otrkavati (preiskati z otrkovanjem); figurativ preveriti, preverjati

bacàkati -ām
I.
1. ekspr. metati: bacakati pogled za kim, na koga
2. opletati: bacakati nogama
II. bacakati se
1. opletati, otepati: bacakati se rukama, nogama
2. ekspr. metati se, skakljati: rječica se bacaka preko kamenja
3. postavljati se, hvaliti se, košatiti se: bacakati se tobožnjim genijalnim naučnim rezultatima
4. ekspr. otepati se: ti se možeš bacakati i koprcati koliko god možeš, ali ti ćeš u ovoj borbi ostati obilježan kao lažov

schwingen (schwang, geschwungen) vihteti, zavihteti (sich se); Vögel die Flügel: zamahniti z; den Flachs: otepati; intransitiv Physik, Technik nihati, zanihati, vibrirati; Turner: kolebati; Brücke, Bogen usw.: peti se, bočiti se; Ton: zveneti, pozvanjati; in jemandes Worten/Stimme: pozvanjati; bei der Skifahrt: vijugati; sich in einem Bogen schwingen viti se v loku; das Tanzbein schwingen plesati; den Besen schwingen pometati; das Glas schwingen popivati, pijančevati; die große Klappe schwingen širokoustiti se

teiller [tɛje] verbe transitif otepati (le chanvre, le lin konopljo, lan)

cōnflīctō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. cōnflīgere) „neprestano skupaj udarjati“, „hudo skupaj udariti (udarjati)“, od tod

I. trans.

1. pobi(ja)ti: gravibus superne ictibus conflictabantur T.; pren. hudo prizadejati komu, čemu, razmajati kaj, (o)slabiti koga, kaj: qui plura per scelera rem publicam conflictavisset T., sese conflictare maerore Plin. ugonabljati se z žalostjo, giniti od …

2. v pass. = hudo prizadet (zdelan, pobit) biti od česa, trpeti kaj ali od česa, v stiski (v težavah) biti zaradi česa; z abl. causae: Corn., Plin., Suet. idr., conflictari duriore fortunā Ci. ep., conflictatus … est etiam adversā fortunā N., non simplici fortuna conflictatus est N., quo (morbo) cum gravi conflictaretur N. ko je hudo bolan ležal, nostri magnā inopiā necessariarum rerum conflictabatur C. so se otepali z …, tot incommodis conflictati C., conflictari gravi pestilentiā C., multis difficultatibus L., tempestatibus saevissimis T.; abs.: ii (milites) tantum conflictati sunt, qui … T., plebs inter armatos conflictabatur T., si non conflictatur Cels. če (bolnik) ni nemiren, quanto artius … conflictata essem Gell. —

II. intr. udariti (udarjati) se, v boju biti s kom, s čim, otepati se koga, česa

1. v pass. (med.) in večinoma pren.: cornibus (z vojaškimi krili) conflictatus Front., qui cum ingeniis conflictatur eius modi Ter., cum his conflictari erat omnino molestum Ci.

2. act. (refl.): neque cum huius modi umquam usus venit ut conflictares malo Ter.

dīgladior -ārī -ātus sum (dis in gladius) mečevati se, boriti se, otepati se s kom: iis sicis, … quibus digladiarentur inter se cives Ci.; pren. prepirati se, navzkriž si biti: de quibus inter se digladiari soleant (philosophi) Ci., digladientur illi per me licet Ci. zastran mene naj se le prepirajo.

dimenare

A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
dimenare le braccia stresati, premikati roke
il cane dimena la coda pes maha z repom
dimenare un problema pren. pretresati problem

B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

1. zvijati se, premetavati se

2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se

dismiss¹ [dismís] prehodni glagol
odpustiti, odsloviti, odpraviti, odposlati; opustiti; odkloniti, odbiti; otepati se

to dismiss the subject opustiti predmet pogovora
to be dismissed from the army biti odpuščen iz vojske

gìcati -ām
I. brcati: ne gicaj me
II. gicati se
1. premetavati se: bolesnik se gica
2. ritati, skakati: a šarin se pod oblake gica
3. braniti se, otepati se: djevojke se gicaju zbog škakljanja

hampeln otepati z nogami/rokami

herumlaborieren an ubadati se z, mučiti se z, an einer Krankheit: otepati se (z)

kobèljati -ām
I.
1. kotaliti se, kobacati; jedva evo kobeljam po ovome blatu
2. majati se: u ženi je sve napuklo, kobeljaju joj labave kosti u kabastom mesu
II. kobeljati se
1. kotaliti se, kobacati: nešto se kroz ono blato valja i kobelja
2. otepati se: kobeljao se jadan, ali sve zalud