Franja

Zadetki iskanja

  • osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
    osem in pol achteinhalb
    bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
    čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
    po osem je acht, ljudi: zu acht
    deliti na osem delov achteln
    na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
    na osmih straneh achtseitig
    v osmih knjigah in acht Bänden
    ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
    predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
    vlak ob osmih der Achtuhrzug
  • ósem eight

    ura je ósem it is eight o'clock
    ob osmih at 8 o'clock
  • ósem huit

    čez osem dni dans huit jours, dans une semaine
    ob osmih à huit heures
    pred osmimi dnevi (pred enim tednom) il y a huit jours
    vsakih osem dni tous les huit jours, chaque semaine
    v osmih dneh (v enem tednu) en huit jours
    osemurni delovnik journée ženski spol de huit heures
  • ósem (ôsmih) numer. otto:
    dvakrat štiri je osem due per quattro fa otto
    pridem ob osmih vengo alle otto, alle venti
    fantek osmih let un bambino di otto anni
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura va pagata entro otto giorni
    igre karova osem otto di quadri
  • ósem (əm) osam: ura je osem; ob pol osmih;
    u sedam i po, ob osmih
    u osam, od štirih do osmih
    od četiri do osam; fant osmih let
    momak od osam godina; danes osem dni
    danas osam dana
  • ósem ocho

    ob osmih a las ocho (zjutraj de la mañana)
    v osmih dneh (v enem tednu) dentro de ocho días
    pred osmimi dnevi (pred enim tednom) hace ocho días
    vsakih osem dni cada ocho días
  • ósem ôsmih štev., ві́сім восьми́ і вісьмо́х числ.
  • ósem ôsmih štev. opt
  • osem tisoč [ó] achttausend
  • aretirati glagol
    1. (odvzeti prostost) ▸ letartóztat
    aretirati osumljenca ▸ gyanúsítottat letartóztat
    nezakonito aretirati ▸ jogtalanul letartóztat
    aretirati na letališču ▸ letartóztat a repülőtéren
    aretirati zaradi suma ▸ gyanú miatt letartóztat
    aretirati zaradi posedovanja mamil ▸ kábítószer birtoklása miatt letartóztat
    Policija je aretirala osem osumljencev in zasegla večjo količino orožja in streliva. ▸ A rendőrség nyolc gyanúsítottat letartóztatott, valamint nagyobb mennyiségű fegyvert és lőszert lefoglalt.

    2. tehnika in tehnologija (blokirati) ▸ arretál, blokkol
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blagovna znamka stalna zveza
    (o prodajnem izdelku) ▸ márka, márkanév
    Ena od nalog embalaže je prav ločevanje blagovne znamke od konkurenčnih izdelkov. ▸ A csomagolás egyik funkciója, hogy megkülönböztesse a márkát a konkurens termékektől.
    Skozi športni marketing se namreč najlažje promovira blagovna znamka podjetja. ▸ Egy vállalat márkájának népszerűsítésére a legjobb módszer a sportmarketing.
    Osebni računalniki svetovnih blagovnih znamk so danes lahko dostopni. ▸ A világmárkák személyi számítógépei ma már könnyen hozzáférhetők.
    Leta 2016 so slovenskega prevoznika pred izgubo obvarovali tako, da so za dobrih osem milijonov evrov odkupili njegovo blagovno znamko. ▸ 2016-ban a szlovén fuvarozót úgy mentették meg a veszteségektől, hogy valamivel több mint 8 millió euróért megvásárolták a márkanevét.
  • četŕt četrtína quarter; fourth (part)

    četŕt, četrtína na osem je it is a quarter past seven
    tri četŕt, četrtína na osem je it is a quarter to eight
    četŕt, četrtína ure a quarter of an hour
    četŕt, četrtína funta a quarter of a pound (čaja of tea)
    mestna četŕt, četrtína quarter; ward; district
    stanovanjska (mestna) četŕt, četrtína residential quarter (ali district, area)
    centralno ogrevanje za celo mestno četŕt, četrtína district heating
    zmagal je v teku na četŕt, četrtína milje he won the quarter-mile
    tekač na četŕt, četrtína milje šport quarter-miler
  • del [é] moški spol (-a …)

    1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
    skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
    sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
    drobni deli množina Kleinteile
    mehki deli množina Weichteile
    posamezni deli množina Einzelteile
    telesni del der Körperteil

    2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
    pri grbu: odličniški del Prachtstück
    pomožni del Nebenstück

    3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
    intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
    zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

    4.
    del poti die Strecke
    stari del mesta die Altstadt
    del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
    odebeljeni del die Verdickung
    poglobljeni del die Senke
    vbočeni del die Einwölbung
    vozni del das Laufwerk
    vrinjeni del der Einschub
    vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
    zgornji del stavbe der Oberbau
    zgornji del zidu die Mauerkrone
    deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
    pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
    po delih abschnittweise, partiell
    |
    biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
    postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
    razdeliti na dva dela zweiteilen
    razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
    razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
    razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
  • dolgoprogaš samostalnik
    1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutó
    atlet dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó atléta
    tekač dolgoprogaš ▸ hosszútávfutó
    Je navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

    2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
    Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
    Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

    3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
    Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
    Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
    Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

    4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
    V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
    V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
    Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
    Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.
  • dvodneven pridevnik
    (o časovnem trajanju) ▸ kétnapos
    dvodnevno zasedanje ▸ kétnapos ülés
    dvodnevni obisk ▸ kétnapos látogatás
    dvodnevni seminar ▸ kétnapos szeminárium
    dvodnevni simpozij ▸ kétnapos szimpózium
    dvodnevni posvet ▸ kétnapos tanácskozás
    dvodnevni izlet ▸ kétnapos kirándulás
    dvodnevna konferenca ▸ kétnapos konferencia
    dvodnevna ekskurzija ▸ kétnapos kirándulás
    dvodnevno srečanje ▸ kétnapos találkozó
    dvodnevna tura ▸ kétnapos túra
    dvodnevna delavnica ▸ kétnapos műhelyfoglalkozás
    dvodnevni kongres ▸ kétnapos kongresszus
    dvodnevna prireditev ▸ kétnapos rendezvény
    dvodnevno pridržanje ▸ kétnapos fogvatartás
    dvodnevna stavka ▸ kétnapos sztrájk
    dvodnevni sestanek ▸ kétnapos találkozó
    dvodnevno tekmovanje ▸ kétnapos verseny
    dvodnevno druženje ▸ kétnapos társalgás
    dvodnevna zamuda ▸ kétnapos késés
    Dvodnevno praznovanje poteka z obilico aktivnosti in dogodkov. ▸ A kétnapos ünnepség tele van tevékenységekkel és eseményekkel.
    Za letošnje poletje je značilno tudi to, da prihaja veliko enodnevnih ali dvodnevnih gostov. ▸ Erre a nyárra is az jellemző, hogy sok vendég egy vagy két napra érkezik.
    Začel se je dvodnevni volilni molk. ▸ Megkezdődött a kétnapos kampánycsend.
    V Avstriji so razglasili dvodnevno žalovanje. ▸ Ausztriában kétnapos gyászt hirdettek.
    Septembra so prodali 130 turističnih kartic: 79 enodnevnih, 43 dvodnevnih in osem tridnevnih. ▸ Szeptemberben 130 turistakártyát adtak el: 79 egynaposat, 43 kétnaposat és nyolc háromnaposat.
  • esej samostalnik
    1. (literarno delo) ▸ esszé
    filozofski esej ▸ filozofikus esszé
    potopisni esej ▸ útleíró esszé
    uvodni esej ▸ bevezető esszé
    literarni esej ▸ irodalmi esszé
    napisati esej ▸ esszét ír
    objaviti esej ▸ esszét közzétesz, esszét publikál
    prebrati esej ▸ esszét elolvas
    esej izide ▸ esszé megjelenik
    zbirka esejev ▸ esszégyűjtemény
    zbornik esejev ▸ esszékötet
    pisec esejev ▸ esszéíró
    knjiga esejev ▸ esszékötet
    avtobiografski esej ▸ önéletrajzi esszé
    antropološki esej ▸ antropológiai esszé
    esej o umetnosti ▸ esszé a művészetről
    V slovenščini je objavil osem zbirk esejev in šest pesniških zbirk. ▸ Szlovén nyelven nyolc esszégyűjteményt és hat verseskötetet jelentetett meg.

    2. šolstvo (pisni izdelek) ▸ esszé
    esej pri slovenščini ▸ esszé szlovén irodalom tantárgyból, szlovén irodalmi esszé
    Z esejem iz materinščine se 5. maja začenja spomladanski del splošne mature. ▸ Május 5-én kezdődik az általános érettségi tavaszi vizsgaidőszaka az anyanyelvi esszével.
    Povezane iztočnice: razpravljalni esej, interpretativni esej, maturitetni esej
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • meka samostalnik
    (središče dogajanja) ▸ Mekka
    igralniška meka ▸ szerencsejátékosok Mekkája
    nakupovalna meka ▸ vásárlók Mekkája
    filmska meka ▸ filmesek Mekkája
    turistična meka ▸ turisták Mekkája
    meka igralništva ▸ szerencsejátékok Mekkája
    meka zabave ▸ szórakozás Mekkája
    veljati za meko zabavne industrije ▸ a szórakoztatóipar Mekkájának számít
    V nekdanji igralniški meki ZDA bo tako ostalo le še osem igralniških hotelov. ▸ A szerencsejátékok egykori Mekkájában az USA-ban így már csak nyolc kaszinóhotel marad.
    Sopomenke: Meka
  • množíti (-ím)

    A) imperf. ➞ pomnožiti

    1. moltiplicare; aumentare, incrementare, accrescere:
    množiti premoženje accrescere il patrimonio

    2. mat. moltiplicare:
    množiti z osem ottuplicare, moltiplicare per otto

    B) množíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. moltiplicarsi; crescere

    2. (razmnoževati se) riprodursi:
    biol. množiti se spolno, nespolno riprodursi sessualmente, asessualmente