Franja

oplakn|iti (-em) ausspülen, dodatno: nachspülen

oplakníti rincer; laver; passer (ali enlever) à l'eau claire; emporter ; (breg) creuser, ronger

oplakniti si usta se rincer la bouche

oplakníti i oplákniti -em oplaknuti: oplakniti posodo, roke; oplakniti si grlo
popiti nešto

oplákniti to rinse; to wash; to cleanse by washing

oplákniti (-em) | oplakováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sciacquare, risciacquare; sciabordare

2. bagnare:
dež oplakuje ceste la pioggia bagna le strade

B) oplákniti si (-em si) | oplakováti si (-újem si) perf., imperf. refl. bagnarsi:
pren. oplakniti si suho grlo bagnarsi la gola, bere

oplákniti (kozarec, usta) enjuagar; lavar

abschwenken

1. (spülen) oplakniti, splakniti

2. (abbiegen) spremeniti smer, zaviti; von einer Sache: opustiti kaj

abspülen spirati, sprati; izplakniti, splakniti, oplakniti, splakovati; [Eßgeschirr] Essgeschirr: pomivati, pomiti

alluō (adluō) -ere -luī

1. oplakniti (oplakovati), obli(va)ti, plivkati na kaj, pljuskati na kaj, biti na kaj: Cu., Sen. tr. idr., urbe portus ipse cingitur..., ut non adluantur mari moenia extrema Ci., cuius (Achradinae) murus fluctu adluitur L., ea, quae mari adluitur, pars urbis L., mare, quod supra (= Jadransko), teneant, quodque adluit infra (= Tirensko) V.; pren.: (Massilia) cum... barbariae fluctibus adluatur Ci. kjer bijejo nanjo valovi barbarstva.

2. (s)plaviti na breg: ita iactantur (insuti in culeum parricidae) fluctibus, ut numquam alluantur Ci. (drugi berejo abluantur).

ausschwenken

1. im Wasser: oplakniti (v vodi, z vodo)

2. (ausschütteln) stresti

3. zasukati, sukati, obračati, obrniti (intransitiv se)

4. Fahrzeug: zaviti, zapeljati na levo

ausspülen izpirati, izprati, izplakniti, oplakniti; Wasser das Ufer: izpodjedati

colluō (conluō) -ere -luī -lūtum

1. (dodobra) splakniti (splakovati) ali oplakniti (oplakovati), namočiti (namakati) ali zmočiti, izmi(va)ti, izp(i)rati: Ca., Pers., Cael., oraque nulli colluerant fontes O., c. dentes Plin., ōs Plin., Fr.

2. splakovaje naplaviti (naplavljati): Dig. — Pisava cōluō: Plin.

dēluō -ere -luī (—) o(d)plakniti, o(d)plakovati, izmi(va)ti; pren.: Gell., Aug.

dīluō -ere -luī -lūtum (dis in luere)

I.

1. razmočiti (razmakati), razmiti (razmivati), odmiti (odmivati): ne aqua lateres diluere posset C., pluvia sata diluit V., multis diluta labella guttis Cat. (suhe) ustnice, orošene od … , pectora sudor diluerat Val. Fl., d. fimum aquā pluviā Plin., colorem Plin. izmi(va)ti, color diluitur O. zbledi, amnes diluuntur Plin. izgubijo barvo in okus (po potokih, ki dotekajo), terra umore diluitur Cu., vulnus aceto d. Petr. izmiti; occ. izplakniti, oplakniti, splakniti (splakovati): dolia olearia Ca., os Cels., pecorum tonsa et uncta membra Pall.

2. pren. razpoditi, prepoditi, poditi, pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): quae cogitatio molestias omnes … diluit Ci., cura fugit multoque diluitur mero O., diluitur posito serior hora mero O. uri se odvzame, kar ima nadležnega, vitium ex animo d. Pr.

— II.

1. s kako tekočino razkrojiti (razkrajati), v čem raztopiti (raztapljati), razpustiti (razpuščati): favos Baccho V., Hymettia mella Falerno diluta H., aceto d. bacam (biser) H.; occ. s kako tekočino razredčiti (razredčevati), (razkrajajoč) pripraviti (pripravljati), užitno narediti: diluta absinthia Lucr., d. venenum (strupeno pijačo) L., medicamentum Cu., vinum Mart. z vodo razredčiti.

2. pren.
a) jasno razložiti, razjasniti: mi quod rogavi dilue Pl.
b) razdreti (razdirati): amicitias sensim Ci.
c) (o)slabiti: alicuius auctoritatem Sen. ph. spodkopa(va)ti; od tod tudi ovreči, izpodbi(ja)ti: crimen Ci., L., Cu., T. idr., ego res tam levīs qua ratione infirmem ac diluam, reperire non possum Ci., d. aliquid et falsum esse docere Ci., d. sophisma Gell.
č) pokoriti kaj s čim: iniurias pauco aere Gell. — Od tod adj. pt. pf. dīlūtus 3

1. razmočen, vlažen: solum dilutius Plin.; pren. moker (od vina) = pijan: dilutior (sc. mero, vino) Aus.

2. razredčen = pomešan s kako tekočino: potio diluta, dilutissima Cels., vinum dilutius C., dilutius (adv.) potare Ci. ap. Amm.; subst. dīlūtum -ī, n razredčenje, razredčena tekočina: bibitur et madefacti dilutum Plin.; pren.
a) bled, jasen (po barvi), svetel: urina Cels., rubor Plin., amethystus dilutior Plin.; o abstr.: dilutior erit defectus Amm. očitnejši.
b) slab, slaboten: odor (naspr. acutus) Plin.

nachspülen splakniti, splakovati, oplakniti

opláhnuti òplāhnēm oplakniti: operi čaše pa ih oplahni

pláknuti plâknēm oplakniti

prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

ополаскивать, ополоскать splakovati, splakniti, oplakniti