Franja

omah|ovati (-ujem) schwanken, wanken; zaudern

omahováti to stagger, to waver, to totter; to fluctuate; to hesitate

omahováti hésiter, balancer, osciller, tâtonner, se tâter, tortiller , familiarno barguigner, ne pas oser, ne pas savoir quel parti prendre, rester perplexe, être en suspens

omahoval je glede izbire il ne pouvait arrêter son choix

omahováti (-újem) imperf.

1. tentennare, titubare, esitare; altalenare; fare a tiremmolla:
omahovati med privolitvijo in odklonitvijo altalenare tra il sì e il no

2. crollare, cedere

3. camminare, andare, procedere a fatica; arrancare; claudicare

omahováti -ujem
1. kolebati se: omahovati med resnico in lažjo
2. dvoumiti (se): omahuje, ali naj gre ali ne
3. posrtati: korak mu omahuje

omahováti vacilar; hesitar; estar (ali quedar) indeciso

omahováti -hújem nedov. a şovăi, a ezita, a oscila

aestuō -āre -āvī (-ātum) (aestus)

I.

1. o ognju: plapolati, huškniti, buhniti, buhteti: tectus magis aestuat ignis O.

2. pren. o učinku ognja: razgre(va)ti se, kuhati se, vroč biti, žareti: ventis pulsa aestuat arbor Lucr., aestuat ut clausis rapidus fornacibus ignis V., exustus ager aestuat morientibus herbis V. medli, gine, torridus aestuat aër Pr., medius dies aestuat Lucan., a sole aestuante protegere aliquid Col., Pisaeumque domus non aestuat annum Stat. hiša ne žari kakor Pisa poleti ob olimpijskih igrah; prim.: nunc dum scribilitatae aestuant, accurrite Pl.; occ. o živih bitjih = vroč, razgret biti: Cat., Sen. ph., cum aestuaret, umbram secutus est Ci., aestuans, cum vim caloris non facile patiatur Ci., erudiunt iuventutem... algendo, aestuando Ci., aestuare sub pondere O. potiti se, si dixeris „aestuo“, sudat Iuv.; o bolni živini, ki ima vročino: boves si aestuaverint Col.; pren. od strasti žareti, plamteti, goreti; o ljubezni: rex in illā aestuat O. plamti od ljubezni do nje, aestuat ut nostro madidus conviva magistro (abl.) Mart.; o lakomnosti: aestuat in aurum Cl. koprni po zlatu.

— II. o tekočinah:

1. valoviti, valovati, razburkati se, peniti se, vreti, kipeti: gurges aestuat V., ubi Maura semper aestuat unda H., aestuans fretum Cu., nebulā ingens specus aestuat atrā V., tepefactus in ossibus humor aestuat V., stomachus frequenter aestuans erat Plin. ep. pogosto se mu je rigalo; pren.: quasi aestuantis animae iter Gell., confertis aestuat in foribus Prud. veliko kipenje (ljudi) je pri vratih.

2. pren.
a) od strasti vzkipevati, kipeti, vreti: Plin. iun., ut desiderio te nostri aestuare putarem Ci. ep. da koprniš po meni, nobilitas invidiā aestuabat S., aestuat in corde pudor V., aestuat rabies Iuv.
b) vzburkati se, neodločen biti, omahovati: aestuabat dubitatione Ci., hunc aestuantem et tergiversantem persequitur Ci., cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., exsanguis atque aestuans se a curia proripit S., aestuat et vitae disconvenit ordine toto H., aestuat inter utrumque animus Q., magnis aerumnarum procellis aestuat Ap. — Pozna soobl. aestuor -ārī -ātus sum

1. vročino (ob)čutiti: Vulg.

2. pren. od skrbi nemiren biti: Cass.

altalenare v. intr. (pres. altaleno)

1. gugati se

2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo

alternō -āre -āvi -ātum (alternus)

1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).

2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.

balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
balancer une facture poravnati račun
balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
(familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
mon cœur balance moje srce okleva
sans balancer brez oklevanja
qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
les enfants se balancent otroci se guncajo
il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
(populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)

barguigner [-nje] verbe intransitif obotavljati se, oklevati, omahovati

sans barguigner brez oklevanja

beat down prehodni glagol & neprehodni glagol
podreti; znižati, zmanjšati; zbiti (ceno)
figurativno premagati, oslabiti; kolebati, biti neodločen, omahovati

blandear omahovati, kolebati

blandearse majati se, sem in tja se premikati; popustiti

cassō² (cāsō) -āre (cadere) pasti hoteti, omahovati, opotekati se: Pl.

chanceler [šɑ̃sle] verbe intransitif opotekati se, (za)majati se, omahovati

ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda

claudicar [c/qu] šepati; dvoumno se vesti; omahovati; popustiti, vdati se, napraviti kompromis

claudicare v. intr. (pres. claudico)

1. knjižno šepati

2. pren. omahovati, obotavljati se