Franja

ogre|ti [é] (-jem) greti, ogrevati erwärmen, erhitzen; tehnika vorheizen, aufheizen, stroj: [warmlaufen] warm laufen lassen

ogréti to warm; to make warm; to heat

ogréti se to warm oneself; to get hot
ogréti se za kaj (figurativno) to warm to something, to take a fancy to something, to take a warm interest in something
ogréti se za svoje delo (za kak predmet) to warm to one's work (to a subject)
takoj se ogréti za kaj to take to something like a duck to water

ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
ogret krožnik une assiette réchauffée

ogréti (ogréjem) | ogrévati (-am)

A) perf., imperf.

1. scaldare, riscaldare

2. pren. (navdušiti, navduševati) entusiasmare, appassionare, infervorare

B) ogréti se (ogréjem se) | ogrévati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scaldarsi, riscaldarsi

2. pren. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi

3. pren. ravvivarsi, farsi vivace

ogréti ogrejem ogrijati, ogrejati, ugrijati, ugrejati, zagrijati, zagrejati: ogreti sobo z električno pečjo; voda se je ogrela

ogréti calentar

ogreti se calentarse; fig entusiasmarse, sentir entusiasmo por, interesarse vivamente por

ogréti ogrêjem dov., нагрі́ти -рі́ю док., обігрі́ти -рі́ю док., натопи́ти -топлю́ док., опали́ти опалю́ док.

ogréti -gréjem dov. a încălzi

ogre|ti se [é] (-jem) warm werden, sich erwärmen; tehnika [warmlaufen] warm laufen; za kaj/koga sich erwärmen für

aufheizen segrevati, segreti (sich se), ogrevati, ogreti (sich se); figurativ die Stimmung: podžigati

auswärmen ogreti

bassiner [basine] verbe transitif zmočiti, poškropiti; izmiti (rano); ogreti (posteljo) z ogrevačo; familier dolgočasiti, na živce iti (quelqu'un komu), nadlegovati

se bassiner les yeux izmiti si oči

calefaciō, mlajše calfaciō (calficiō), -ere -fēcī -factum, pass. cal(e)fīō -fierī (redko calfacior -facī ali calficior -ficī) -factus sum (prvotno calens [gl. caleō] faciō)

1. greti, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti, topliti, (raz)beliti: Varr., Lucr., Cels., Q. idr., dolium Ca., corpus Ci., ceram Vitr., calfacit igne focum O., calefacit manum algentis sinu O., iube huic aquam calefieri Pl., minora balnearia citius calefiunt Sen. ph., rubor calefacta per ora cucurrit V. po razgretih licih; šalj.: forum aleatorium calfecimus Augustus ap. Suet. (o vnetem kockanju) = kockovnici nismo dali ohladiti se; subst. pt. pr. medic. calefacientia -ium, n ogrevala: Cels.

2. pren.
a) prigrevati komu, podkuriti komu = vznemiriti (vznemirjati) koga, privi(ja)ti koga: Gabinium ad populum luculente calefecerat Mummius Ci. ep., calface hominem Ci. ep., nos... rumoribus calificimur Ci. fr.
b) pesn. razgre(va)ti, razvne(ma)ti, (raz)dražiti: calefacta corda tumultu V., nondum calfacti velitis (po drugih militis) hasta O., vino calefacta Venus Cl.

Opomba: Imp. calfac (redkeje calface Ci. ep.); druge redke oblike: calfacimini Vulg., calfaciantur Vitr.; s preglasom: calficimur Ci. fr., calficiendum Ci., calficiunt Caelius in Ci. ep., calficiens It.

cōnfoveō -ēre (—) -fōtus (skrbno) ogre(va)ti, gojiti, negovati: Isid., aliquem Afr. ap. Non., Cod. Th., oleas Ca., membra cibo Ap., ova, semina Aug.; pren.: in sacerdotii ordine confoveor Aug.

dégeler [dežle] verbe transitif odtajati; ogreti; razvedriti; commerce deblokirati; verbe intransitif tajati se, topiti se, razjužiti se; figuré postati topel; populaire umreti

se dégeler odtajati se
il dégèle odjuga je
dégeler des crédits, un compte deblokirati kredite, konto
faire dégeler un produit congelé odtajati zmrznjen proizvod

déglacer [deglase] verbe transitif odstraniti led, odtajati; figuré ogreti; technique odvzeti lesk (quelque chose čemu)

entusiasmare

A) v. tr. (pres. entusiasmo) navdušiti, navduševati, razvneti, ogreti

B) ➞ entusiasmarsi v. rifl. (pres. mi entusiasmo) navdušiti, navduševati se, razvneti se

erhitzen ogreti, ogrevati (sich se); Chemie Technik segreti, segrevati; figurativ (erregen) pogreti

erwärmen segrevati, ogrevati, ogreti, segreti (sich se); sich erwärmen für figurativ ogrevati se za

foveō -ēre, fōvī, fōtum (sor. s favilla; gl. favilla). —

I.

1. greti, segre(va)ti, ogre(va)ti: epulas foveri foculis ferventibus Pl., gallinae … pullos … ita tuentur, ut … pinnis foveant, ne frigore laedantur Ci., solque sua parte fovet tribuitque calorem Lucr., solis terra vapore fota Lucr., mare … terras fovet Cu., ova fovere Plin. valiti; pesn.: fovet ignibus aras O. skrbi, da darilni ogenj ne ugasne, corpus refoventque foventque O. poskušajo segreti; occ.

2.
a) (z vročimi (gorkimi) obkladki) greti, ogre(va)ti, pariti: Cels., ventrem Luc. fr., volnus lymphā V., genua calido aceto Col., foliis in vino decoctis nervos Plin.; pesn. animas et olentia Medi ora fovent illo (flore) V. = zdravijo smrdljive ustne sape z … ; pren.: quasi fovebam dolores meos Ci. ep.
b) skopati v topli vodi: corpus in unda O., alveus accipit artūs fovendos O.
c) obje(ma)ti, ljubkovati: interdum gremio fovet (puerum), inscia Dido V., diva lacertis cunctantem amplexu molli fovet V. drži v lahnem objemu, — rahlo (nežno) objeto, sinu germanam amplexa fovebat V. —

II. metaf.

1. gojiti, streči: matrem prope sola fovebat O., tu me reficis fovesque O., hiemem inter (= inter hiemem) se luxu f. V. vso dolgo zimo se naslajata (preživljata) v razkošju; o strežbi bolnikom: f. vulnus O. gojiti, na skrbi imeti, anhelans colla fovet V. podpira glavo; o abstr. kaj gojiti, živo ohraniti: aliquid in pectore Pl., Caesaris in nos amorem Ci., famam inanem V., hoc regnum esse Iuno tenditque fovetque namerava in si prizadeva, f. spem L., Mart., vota animo O.

2. pospeševati, podpirati: antea famam illius foveram Ci., tu gubernacula rei publ. petas fovendis hominum sensibus Ci., mecumque fovebit Romanos V., fovi cupidine bella V. netil sem, f. patrum voluntatem, alicuius spem, aliquem certā spe L., poëtas O., vitam Tib., propria naturae bona doctrinā Q., sanguinem fovere ac tollere T., populus Rom. hos … plausu fovebat T., tamquam alias partes fovissent T., quibus ille adulescentiam meam exhortationibus foverit Plin. iun. f. alicuius periculum Plin. iun. pomagati koga onemogočiti, f. ingenia et artes Suet.

3. pesn. kak kraj greti = ne zapustiti, držati se ga, varovati ga, čuvati ga: coluber humum fovet V., (apes) larem sub terra fovent V. se mudijo, bivajo, apes progeniem nidosque fovent V. (zevg.) strežejo zarodu ter sede zmerom v gnezdu, f. castra V. držati se za okopi.

Opomba: Metrum inf. pr. fōvēre najdemo pri Luc.