Franja

odvz|eti [é] (-amem) komu kaj iz rok: (jemandem etwas) abnehmen, wegnehmen, fortnehmen; (jemanden) einer Sache berauben; (ne priznati/priznavati) absprechen, aberkennen; otroka, policija dokumente, prostost: entziehen
začasno odvzeti vozniško dovoljenje, blago, predmete ipd.: sicherstellen
odvzeti državljanstvo komu (jemanden) expatriieren, denaturalisieren, (jemandem) die Staatsbürgerschaft aberkennen/entziehen
odvzeti čar čemu (etwas) entzaubern
odvzeti eksistenco komu (jemanden) brotlos machen
odvzeti funkcije komu (jemanden) seiner Funktionen/seines Amtes entheben
odvzeti kri komu bei (jemandem) eine Blutprobe machen, (jemandem) Blut entnehmen
odvzeti lesk čemu (eine Sache) blindmachen
odvzeti moč komu (jemanden) entmachten
odvzeti opravilno sposobnost komu (jemanden) entmündigen, (jemanden) für unmündig erklären lassen
tehnika odvzeti plin Gas wegnehmen

odvzéti to take off (ali away); to dispossess; (konfiscirati, zapleniti) to confiscate, to seize

odvzéti komu kaj to deprive, to divest someone of something
odvzeli so mu vse premoženje he was dispossessed of all his property
odvzéti vlago to dehumidify

odvzéti (zaseči) prendre, ôter, enlever, soustraire; prélever; retirer ; (začasno odvzeti otroku kak predmet) confisquer ; (premoženje) déposséder

odvzeti kri bolniku prélever du sang (ali faire un prélèvement de sang) à un malade
odvzeti komu njegovo pooblastilo retirer sa procuration à quelqu'un
odvzeti komu premoženje déposséder quelqu'un de ses biens

odvzéti (-vzámem) perf. glej odvzemati | odvzeti

odvzéti odvzamem
1. oduzeti, uzeti: odvzeti komu uro in nož
2. lišiti koga čega: odvzeti delikventu svobodo
3. oteti: ropar mu je odvzel denar
4. oduzeti, smanjiti: motorju odvzeti plin

odvzéti tomar; sustraer ; (zaseči) confiscar, incautarse (de) ; (s silo) arrebatar

odvzeti skrb quitar una preocupación
odvzeti komu delo aliviar del trabajo a alg
odvzeti trud aliviar una carga

odvzéti -vzámem dov., відня́ти відніму́ док., відібра́ти відберу́ док., позба́вити -влю док., конфіскува́ти -ку́ю недок., док.

odvzéti -vzámem dov. a lua, a priva

abdūcō -ere -dūxī -ductum

1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.

2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.

3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.

Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.

abemō -ere odvze(ma)ti: P. F.

aberkennen (erkannte ab/aberkannte, aberkannt) odrekati, odreči (pravico do), bürgerliche Ehrenrechte, die Staatsbürgerschaft: odvzeti; jemandem etwas ne priznavati (komu česa)

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

aboleō -ēre -ēvī -itum

1. uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati, razdejati: opus O., nefandi viri monumenta V., deûm ades vetustate aut igni abolitae T., Poppaeae corpus non igni abolitum T., aboleri flammis Cod. Th.; abs.: aboleri Plin. = umreti; pesn.: viscera undis abolere V. z vodo splakovati.

2. pren.
a) iztrebiti (iztrebljati), (iz)brisati iz spomina, izročiti pozabi, odstraniti (odstranjevati), odvze(ma)ti: dedecus armis V., Sychaeum V., certamina T. poravnati, zadušiti, alicui magistratum L. odvzeti.
b) odpraviti (odpravljati), ukiniti, zatreti (zatirati), ovreči, ne priznavati, razveljaviti (razveljavljati): ritūs, sacrificandi disciplinam L., legem Q., accusationem Plin. iun., abolitos paulatim patrios mores funditus everti T. polagoma opuščene; pt. pf. neutr. pl. subst.: abolita ... retinere Q.

abridge [əbrídž] prehodni glagol
skrajšati, skrčiti, zmanjšati (of za)
prikrajšati; odvzeti; okrniti, okrnjevati; pristriči

abripiō -ere -ripuī -reptum (ab in rapere)

1. odtrg(ov)ati, odnesti (odnašati): beluam Cu. požreti (o morju), coniugem O., nasum mordicus Pl. ali articulos morsu Ph. odgrizniti, nodum Pers., vi fluminis abrepti C., tris (naves) Notus abreptas ... torquet V., tempestate abripi L., Q.; pren.: tempestate abreptus est unus Cl.; refl.: se abripere pobrisati jo: foras Pl., sublatis signis L., domum Suet.

2. occ.
a) odvleči, odgnati, odtirati: aliquem intro Pl., Ter., aliquem hinc in cruciatum Ter., cives abreptos in Asiam ad regem miserunt H. v sužnost, eum de convivio in vincula abripi iussit Ci., abr. virginem a complexu patris L., liberos eorum ... in servitutem Auct. b. Afr.
b) ujeti, ugrabiti: Pl., Ter., abrepta ex eo loco virgo Ci., abripere coniugem (ljubico) Pr., coniuges ad libita Caesarum T.
c) iztrgati, na silo vzeti, jemati, odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati), uropati: familias abripuerunt, pecus abegerunt Ci., quae regi portarentur, abripiebat N., abreptum divellere corpus V., abrepta quaedam signa T.; pren.: abrepto amore Pr. ljubezni rešen.

3. pren.: natura a parentis similitudine eum abripuit Ci. ga ni storila podobnega očetu, natura abripuit Romulum ad humanum exitum Ci. ga je hitro vzela, kakor ljudi sploh, cum dispersos pavor fugientium abriperet T., qua sacer abripitur caeco descensus abripuit Val. Max. je doletela obsodba.

abrogō -āre -āvī -ātum, drž.pr.

I.

1. nazaj zahtevati, odvze(ma)ti: alicuius (redkeje alicui) imperium Ci., N., L., Fl., alicui magistratum Ci., N., potestatem intercedendi collegae Ci., iurisdictionem Val. Max., fasces Fl., abrogati consulatus T.

2. pren. vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati), ob veljavo spraviti (spravljati): fidem iuris iurandi Ci., alicui fidem (kredit) Pl., Ci., Corn. idr., nimium scriptis abrogat meis O. jemlje vrednost.

— II.

1. kak zakon po nasvetu in sklepu v narodnem zboru odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): Varr., legem Ci., cur leges abrogandas censeam, quas iudico non rogatas? Ci., plebei scitum antiquo abrogoque L.

2. pren. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati): leges moresque Lycurgi L., cum eā (lege) pudorem sanctitatemque feminarum L., poenas sibi Sen. tr. imeti se za nekaznovanega; pt. pf. neutr. pl. subst.: abrogata retinere Q.

abscīdō -ere -cīdī -cīsum (abs in caedere)

1. odrez(ov)ati, odsek(ov)ati: truncis arborum abscisis C., absc. lignum sagittae Cu., funes abscisi T., absc. caput Ci., Lucr., V., L. idr.; pren.: rebus caput absc. Sil., absc. membra Lucr., bracchium L., iugulo (abl.) pectus O., dentibus linguam Val. Max. odgrizniti, alicui aures nasumque Sen. ph., virilia Petr., comas alicui Lucan., crines T.; od tod abscidere aliquem Eccl. skopiti koga, Attis abscisus Arn., homo abscisus Arn., skopljenec; subst.
a) abscīsī -ōrum, m skopljenci: Arn.
b) abscīsa -ōrum, n odrezana spolovila: Arn.

2. pren.
a) odrezati = ločiti: hostis pars parti abscisa erat L., abscisus in duas partes exercitus C.
b) nekaj že začetega prerezati, t.j. pretrgati, prekiniti, onemiti (o glasu): quarum (orationum) alteram non libebat scribere, quia abscideram Ci. ep., vox absciditur per ἀποσώπησιν Q., abscisa ... vox publica est Vell., sic fata querellas abscidit Val. Fl.
c) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): aquam L. odpeljati, regibus spem auxilii sui L., spe undique abscisa L., absc. latera montium Sen. ph. odkopavati, abscisis omnibus praesidiis T. — Od tod adj. pt. pf. abscīsus 3, adv. -ē

1. strm, prepaden: rupes, saxum L. (gl. saxum), petra Cu.

2. (o govoru) ostro pretrgan, kratek in jedrnat, določen, osoren, oster (naspr. plenus, latus): responsum, sententia, abscisior iustitia Val. Max., si verba numeres, breviter et abscise Val. Max.

abscindō -ere -scĭdī -scissum

1. odtrgati, strgati, utrgati (utrgovati): tunicam a pectore Ci., plantas tenero de corpore V., umeris (abl.) vestem V., abscissā veste Cu., caput abscissum H., rupem vertice montis absc. Lucan., ferro abscindunt venas T. prederejo, abscinduntur venae L.; pesn. z grškim acc.: abscissa comas T. puleč si lase.

2. pren.
a) ločiti: caelo terras et terris undas O., Hesperium Siculo latus V., terras Oceano H.; inane soldo H. ničevost od vrednosti.
b) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Val. Max., Arn., reditūs dulces H.

absprechen^*

1. (vereinbaren) dogovoriti se za

2. (nicht zuerkennen) Rechte usw.: odvzeti, eine Eigenschaft, Fähigkeit, Rechte: odrekati (sposobnost itd.), ne priznavati (sposobnosti itd.), spodbijati (sposobnost itd.)

abstergeō -ēre -tersī -tersum

1. obrisati, brisati, otreti (otirati): cruorem, sudorem et pulverem L., labella Cat., oculos Cu., quasi abstersā fuligine Ci., abstersis lacrimis Cu.; navt. ulomiti (ulamljati), razbi(ja)ti: collidi naves ... abstergerique remi ... coeperunt Cu.

2. pren. odvze(ma)ti, pregnati (preganjati): omnem dolorem, luctum omnem Ci., fletum sententiis Ci., alicui epistulā omnem metum Ci., libri confectio abstersit omnes senectutis molestias Ci.

Opomba: Inf. pr. abstergĕre: Luc., sinkop. pf. absterstī = abstersistī: Cat.