Franja

odve|zati¹ [é] (-žem) odvezovati vozel ipd.: lösen; psa, nekaj privezanega: losbinden, losmachen; čoln: [flottmachen] flott machen; čevlje: aufschnüren
odvezati vrvi/ladjo od pristana loswerfen

odve|zati² [é] (-žem) kake dolžnosti, obveznosti: entbinden: grehov: lossprechen

odvezáti i odvézati -žem
1. oprostiti, razriješiti, razrešiti: odvezati od grehov; odvezati grehe
2. razriješiti, odriješiti, odvezati: odvezati čevlje, mošnjiček; odvezal se mu je jezik

odvézati to unbind, to untie; to undo; to unlace, to unstring, to unloose (ali to unloosen), to unfasten; to release; to absolve (od from)

čevelj se ti je odvezal your shoe has come undone
odvézati koga njegove prisege to release someone from his oath
vino mu je odvezalo jezik his tongue was loosened by drink

odvézati délier, défaire, dénouer, déficeler, détacher ; (plovilo) démarrer ; (od obveznosti) dégager, libérer, relever

odvezati jetniku roke délier les mains d'un prisonnier
odvezati si kravato défaire sa cravate
odvezati paket déficeler un paquet
odvezati si pas détacher sa ceinture
odvezati psa détacher (ali délier, lâcher) un chien
odvezati snop délier une gerbe
odvezati koga njegove obljube (prisege, zaobljube) délier (ali dégager, libérer, relever) quelqu'un de sa promesse (ali de son engagement), d'un serment, d'un vœu
odvezati koga neke obveznosti relever quelqu'un d'une obligation
odvezati se se délier, se détacher, se défaire, se dénouer

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

odvézati desligar; relevar; absolver; dispensar; eximir ; (prisege) desligar

odvezati obveznosti relevar (ali eximir) de una obligación

odvézati -véžem dov., відв’яза́ти -в’яжу́ док.

odvézati -véžem dov. a dezlega

dolžnóst duty; obligation; task

po dolžnósti in duty bound
čut dolžnósti sense of duty
neprijetna dolžnóst unpleasant duty
storjen preko dolžnósti supererogatery
moja sveta dolžnóst my bounden duty
nehvaležna dolžnóst thankless duty
vršilec dolžnósti vicegerent
v dolžnóst (v d.) konzula acting consul
javiti se na dolžnóst to report for duty
izpolnitev dolžnósti carrying out one's duty
moja dolžnóst je, da grem tja it is incumbent on me to go there
opravljati svoje dolžnósti to attend to one's duties; to perform one's duties
ne opraviti svoje dolžnósti to fail in one's duty
prevzeti dolžnósti to take up one's duties
storiti svojo dolžnóst to do one's duty
to smatram za svojo dolžnóst I think it my duty
smatram za svojo dolžnóst, da (rečem)... I think it my duty to (say)..., I deem it my duty to (say)...
odvezati dolžnósti to relieve of an obligation, to release from an obligation
zanemarjati svoje dolžnósti to be slack in one's duties

jádro (-a) n navt. vela:
odvezati, privezati jadro sciogliere la vela; raccogliere, ralingare, ammainare la vela
razviti jadro spiegare la vela
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro vela a tarchia, quadra, latina
prečno, vzdolžno jadro vela trasversale, longitudinale
čoln na jadra imbarcazione a vela, veliero
pren. razpeti jadra sciogliere le vele
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pluti s polnimi jadri navigare a gonfie vele
napeti, nategniti jadro tendere, tesare la vela
obrniti jadro od vetra, proti vetru poggiare, orzare
podvezati, spodvezati jadra imbrogliare le vele
skrajšati jadra terzarolare
dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
glavno jadro vela maestra
košno jadro vela di gabbia
križno jadro randa di mezzana
krmno jadro randa, controranda
latinsko jadro vela latina
sošno jadro vela aurica
vmesna jadra vele di straglio
vršno jadro velaccio

lad|ja¹ ženski spol (-je …)

1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen

2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)

3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer

4. količina tovora: die Schiffsladung

5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff

6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase

7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

môšnja (-e) f

1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

2.
mošnja za tobak borsa per il tabacco

3. anat. scroto; pog. borsa

mošnjič|ek moški spol (-ka …) figurativno (denarnica) der Geldbeutel, die Börse, ironično der Säckel (državni Staatssäckel)
poseči v mošnjiček in den Säckel greifen
vtakniti v mošnjiček einbeuteln, ironično einheimsen
odvezati mošnjiček den Geldbeutel zücken
globoko seči v mošnjiček tief in den Geldbeutel greifen

obljúba promesse ženski spol , engagement moški spol , vœu moški spol

dati obljubo faire une promesse, promettre
dati slovesno obljubo faire un serment solennel, prêter serment
dajati komu prazne obljube nourrir quelqu'un de promesses; familiarno payer quelqu'un en monnaie de singe
odvezati koga od obljube délier quelqu'un de sa promesse
prelomiti obljubo enfreindre (ali trahir, violer) sa promesse
ne izpolniti obljube manquer à sa promesse
obljuba dela dolg chose promise, chose due

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

odgovórnost responsabilidad f

na mojo odgovornost bajo mi responsabilidad
imeti odgovornost za ser responsable de
odkloniti odgovornost declinar la responsabilidad
odtegniti se odgovornosti sustraerse a la responsabilidad
oprostiti, odvezati odgovornosti eximir de la responsabilidad
vzeti vso odgovornost nase tomar (ali asumir) toda responsabilidad, hacerse responsable (za kaj de a/c)

odvezovanj|e srednji spol (-a …) das Lösen, Aufschnüren ➞ → odvezati

odvez|ovati (-ujem) odvezati (immer wieder) ➞ → odvezati