Franja

odstavlja|ti (-m) odstaviti (immer wieder, gerade jetzt) ➞ → odstaviti^1,2

odstávljati (-am) imperf. glej odstaviti | odstavljati

odstávljati -am odmicati, smjenjivati (smen-), udaljivati

odstávljati -am nedov., відставля́ти -ля́ю недок., відстороня́ти -ня́ю недок.

odstávljati -am nedov.
1. a deplasa, a înlătura
2. a destitui
3. a înţărca

deporre^*

A) v. tr. (pres. depongo)

1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal

2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi

3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja

4. ekon. položiti, polagati; deponirati

5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati

6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu

B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid

destituire v. tr. (pres. destituisco) odstaviti, odstavljati:
destituire dalla carica odstaviti s položaja

dimettere^*

A) v. tr. (pres. dimetto)

1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati

dimissionare v. tr. (pres. dimissiono) pisarn. odstaviti, odstavljati; odpoklicati:
dimissionare da un incarico odstaviti s funkcije

ìstavljati -ām
I.
1. izbijati
2. odstavljati
3. snemati
II. istavljati se kazati se

ìzmicati ìzmičēm, ìzmicāh ìzmicāše
I.
1. izmikati, odmikati
2. odstavljati
3. izmikati se
4. izmikati, krasti
5. izginjati
6. odhajati
II. izmicati se
1. izmikati se
2. uhajati

odbíjati òdbījām
I.
1. odbijati: odbijati udarce
2. odklanjati: odbijati ponude, pomoć
3. odganjati, zavračati
4. zavračati
5. odstavljati
6. odštevati
7. odtegovati
8. pripisovati
II. odbijati se
1. odbijati se
2. upirati se

rimuōvere^*

A) v. tr. (pres. rimuōvo)

1. odmakniti, odmikati; pren. odvrniti, odvračati:
rimuovere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

2. odstaviti, odstavljati

3. psihol. potlačiti

B) ➞ rimuōversi v. rifl. (pres. mi rimuōvo) odvrniti, odvračati se

silurare v. tr. (pres. siluro)

1. navt., voj. torpedirati

2. pren. odstaviti, odstavljati

3. pren. torpedirati; preprečiti, onemogočiti; zavrniti, zavračati:
silurare una proposta di legge zavrniti zakonski predlog

slattare v. tr. (pres. slatto) (svezzare) odstaviti, odstavljati (dojenčka)

spodestare v. tr. (pres. spodēsto) odstaviti, odstavljati

svrgávati svr̀gāvām odstavljati

ùklanjati -ām
I.
1. pospravljati
2. odstranjevati
3. odpravljati
4. odstavljati
II. uklanjati se
1. odstranjevati se
2. umikati se, izogibati se: uklanjati se komu s puta

zalučívati -lùčujēm odstavljati

відставля́ти -ля́ю недок., odstávljati -am nedov., odmíkati -am nedov.