Franja

odreč|i se [ê] (-em se) odrekati čemu auf (etwas) verzichten; (einer Sache) entsagen; komu: (jemanden) verstoßen

odrêči se -rêčem se dov., зректи́ся зречу́ся док., відмо́витися -влюся док.

abandonar zapustiti, na cedilu pustiti, prepustiti, opustiti; odreči se (pravici); ne svoje besede držati; odstopiti (blago zavarovatelju)

abandonar los negocios opustiti trgovino
abandonarse pogum izgubiti
abandonarse a los vicios vdati se pregreham, spriditi se

abandonner [-dɔne] verbe transitif o-, pre-, za-pustiti, na cedilu pustiti; zanemarjati; odreči se (quelque chose čemu); militaire zapustiti položaj; juridique odstopiti

s'abandonner pre-, zapustiti se; predati se, vdati se(pregrehi); sprostiti se; zaupno se razkriti; zanemariti se; sport odstopiti
abandonner ses enfants, ses amis (dans le besoin) zapustiti svoje otroke, prijatelje (v sili)
abandonner ses fonctions opustiti svoje funkcije
abandonner sa fortune à quelqu'un odstopiti, prepustiti svoje premoženje komu
abandonner la lutte, la partie (figuré) opustiti boj, borbo, izgubiti pogum
abandonner le terrain zbežati
j'abandonne! vdam se! kapituliram!
athlète qui abandonne atlet, ki odstopi (od tekmovanja)
s'abandonner au désespoir preda(ja)ti se obupu

abdicare v. intr. (pres. abdico) odreči se, odpovedati se (tudi pren.):
abdicò al trono in favore del figlio odpovedal se je prestolu v sinovo korist
abdicare a un diritto odpovedati se neki pravici

abdicate [ǽbdikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol (to)
odreči se, odpovedati se, abdicirati
pravno razdediniti; zahvaliti se

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

abjure [abdžúə] prehodni glagol
pravno s prisego zanikati, preklicati; odreči se
ameriško zapriseči se ob sprejetju državljanstva

to abjure the realm s prisego obljubiti, da zapustimo državo

abnegar [-ie-] odreči se, odpovedati se (čemu)

abstenerse [-tengo] zdržati se, odreči se (čemu)

back down neprehodni glagol
figurativno umakniti se; odreči se; izmakniti se

dēcēdō -ere -cēssī -cēssum

1. oditi (odhajati), kak kraj zapustiti: mihi respondeat, iste Verrucius in Sicilia sit, an iam decesserit Ci. Od kod? z abl.: Val. Fl., sperasti meā decedere terrā? V., si (poëma) paulum summo decessit, vergit ad imum H. če se le malo oddalji od najvišjega, se obrne k dnu, naves suo cursu decesserunt C. so zašle s prave poti, iumenta viā decesserunt Cu. je zašla s ceste; pogosteje s praep.: de altera parte tertia (agri) d. C. drugo tretjino (zemlje) zapustiti, de viā decedere Ci. s poti iti (prim. 2. c) ali (pren.) se nulla cupiditate inductum de via decessisse Ci. da ni skrenil s prave poti, d. de foro N. s trga = iz javnega življenja se umakniti, ex agris Ci., ex hominum conspectu N. umreti, e pastu V. Kam? z acc.: d. domum domov pluti: V. ali domov se vračati (vrniti): L.

2. occ.
a) voj. odriniti, odpraviti se, odkorakati, odmarširati: qui nisi decedat atque exercitum deducat C., armis relictis Siciliā d. N., d. praesidio iniussu imperatoris L., d. pugnā L., quod de colle non decederent C., ex statione d. L., od tod pren. de praesidio et statione vitae non d. Ci. ne zapustiti svoje postojanke.
b) (o namestniku) zapustiti (zapuščati) (provinco): Considius decedens provinciā Ci., de provinciā decessit Ci., ex Asiā Sulla decedens N., d. ex provinciā non ad triumphum, sed ad iudicium Ci.
c) (na poti) umakniti se, ogniti (ogibati) se: honorabilia sunt salutari, decedi, adsurgi Ci. da koga pozdraviš, se mu ogneš, pred njim vstaneš; occ. s poti iti, izogniti se komu: de via Pl., in via Ter., canibus de viā d. Ci., his (izobčencem) omnes decedunt C., viā alicui d. Suet.; pren. umakniti (umikati) se čemu, (iz)ogibati se česa: nec serae meminit decedere nocti V. izogibati se nočnega mraza, invitat decedere ripa calori V.

3. pren. ločiti se, preiti, (pre)miniti, (po)nehati, poiti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, odneha(va)ti, pojemati: sol decedens (zahajajoče) duplicat umbras V., te veniente die, te decedente canebat V. zjutraj — zvečer, decedentia certis tempora momentis H. po določenih zakonih premikanja vrsteči se letni časi, nox, quae decedit Cu., decedet odor H., subito febris decessit N. je izginila, decessit aqua, aestus L. je odtekla, upadla, invidia decesserat S., ira mente decesserat Cu., quaestioni materia decessit L. je pošla, tibi non decedunt amores H. te ne zapuste, cura decessit patribus L.; occ.
a) zmanjkati, izgubiti se, odleteti ali oditi (npr. o kakem dobičku): quantum virium Antiocho decessisset, suo id regno accessurum ducebat L.
b) (o osebah) (evfem.) posloviti se od tega sveta, preminiti, umreti; prvotno de vita decedere: Ci., Pap. (Dig.), potem samo decedere: Vell., Sen. ph., Q., Eutr., Icti. idr., pater nobis decessit Ci., cum pater familiae … decessit C., pater mature decessit N., decessit in publicis vinculis N., in tanta paupertate decessit, ut … N., plures … saucii decesserunt L., quidam decedens tres reliquit filias Ph., d. morbo Suet., Eutr., voluntariā morte Iust.; (o živalih) crkniti, poginiti: decesserat catellus Val. Max.

4. odstopiti (odstopati) od česa, odreči se čemu, (o)pustiti kaj: de possessione, de suis bonis omnibus d. Ci., de (ex L.) suo iure Ci., de sententia d. Ci., non ideo Thrasea decessit sententiā T., d. officio L. ali de officio L. dolžnosti ne izpolniti, fide d. L. izneveriti se; occ. zaostajati za čim, slabši biti kakor … : non Hymetto mella decedunt H.; met.: vivere si recte nescis, decede peritis H. umakni se.

5. = cēdere vršiti se, uspevati: vestris rebus prospere decedentibus Sen. ph.

declare off prehodni glagol
odreči se, preklicati

délaisser [delɛse] verbe transitif zapustiti, pustiti na cedilu; zanemariti, opustiti, juridique odreči se (quelque chose čemu), prepustiti, odstopiti

délaisser un travail ennuyeux opustiti dolgočasno delo
ses amis l'ont délaissé dans ce malheur njegovi prijatelji so ga pustili na cedilu v tej nesreči

depart [dipá:t]

1. neprehodni glagol
oditi, odpotovati, odpraviti se, odpluti; odnehati, odreči se (from)
razlikovati se; preminiti, umreti; odkloniti se; spremeniti se

2. prehodni glagol
zapustiti

to depart from one's word (ali promise) besedo snesti
arhaično to depart (from) this life zapustiti ta svet
to depart from one's plans spremeniti svoje načrte

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

dēscīscō -ere -sciī (redk.-scīvī), -scītum

1. od koga odpasti, komu izneveriti se: mercennarii desciverunt N., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., cum Fidenae aperte desciissent L.; s praep.: d. a senatu Ci., a rege N., a populo Romano L., ab Latinis ad Romanos L. odpasti od Latincev in prestopiti k Rimljanom; v pass. brezos.: quibus invitis descitum ad Samnites erat L.

2. pren. čemu izneveriti se, odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti, k čemu nagniti (nagibati) se, sprevreči se (o trti): a natura, a veritate, a pristina causa Ci., a vita Ci. = umreti, a se Ci. svojim načelom izneveriti se, a virtute Vell., a consuetudine parentum Plin. iun., ab illa vetere gloria T., ad fortunam inclinatam Ci., ad saevitiam Suet., in regem Fl.; vitis desciscit Col. se sprevrže, se izrodi.

desist [dizíst] neprehodni glagol (from)
odnehati, prenehati, odreči se

désister, se [deziste] odpovedati se, odreči se (de quelque chose čemu); odstopiti (de od); umakniti svojo kandidaturo pred volitvami

desistir opustiti, odstopiti od, odreči se, odpovedati se

hacer desistir de odvrniti od
desistir de su propósito odstopiti od svojega naklepa