Franja

odpusti|ti¹ (-m) odpuščati koga: entlassen, freistellen

odpusti|ti² (-m) odpuščati komu: verzeihen, vergeben, (jemandem etwas) nachsehen

odpustíti (oprostiti) to forgive, (greh) to remit; to pardon; (čete, vojsko) to disband

odpustíti častnika to cashier (ali break) an officer
odpustíti iz službe to dismiss from service (ali from employment), to discharge, to give the sack, to remove, žargon to fire

odpustíti (iz službe) renvoyer, congédier, donner à quelqu'un son congé, licencier , (delavce) débaucher , (uradnike) destituer ; (iz zapora, vojaške službe) libérer ; (kazen, grehe) pardonner, remettre

odpustiti delojemalca, uslužbenca, služabnika congédier un salarié, un employé, un domestique
odpustiti (iz službe) brez odpovednega roka licencier sans préavis
odpustiti iz ujetništva libérer de la captivité
odpustiti grehe pardonner (ali remettre) les péchés
odpustite mi! je vous demande pardon, excusez-moi!
ne odpustiti komu česa garder rancune à quelqu'un de quelque chose, en vouloir à quelqu'un, tenir rigueur à quelqu'un de quelque chose, familiarno garder une dent à quelqu'un

odpustíti (-ím) | odpúščati (-am) perf., imperf.

1. perdonare; ekst. scusare:
pren. bog mi greh odpusti, če ... Dio mi perdoni se...
tega mu ne odpustim! questa non gliela perdono!

2. condonare (pena, debito)

3. licenziare

4. scarcerare; dimettere (dall'ospedale)

5. congedare

odpustíti -im, odpusti -ite, odpustil -ila
1. oprostiti: odpustiti komu dolg, kazen, grehe
2. otpustiti: koga ste odpustili iz službe

odpustíti (oprostiti) perdonar , rel remitir ; (vojake) licenciar ; (čete) desmovilizar ; (bolnika iz bolnice) dar de alta ; (ujetnike) poner en libertad ; (uradnika) separar del empleo, destituir ; (delojemalca) despedir , fam dar el pasaporte

odpustiti kazen remitir la pena
odpustiti globo condonar la multa
ne odpustiti komu česa guardar rencor a alg por a/c

odpustíti -ím dov., відпусти́ти -пущу́ док., прости́ти прощу́ док., звільни́ти звільню́ док.

odpustíti -ím dov.
1. a ierta
2. a concedia
3. a elibera
4. a lăsa să plece

bolnišnica samostalnik
(zdravstvena ustanova) ▸ kórházPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica

délavec worker (zlasti ZDA); (tovarniški) workman, pl -men; labourer; hand; help

délavec na farmi farmhand
duševni délavec intellectual
izučen délavec skilled workman, specialist
neizučen délavec unskilled workman, hand, help
délavec pri stroju operator
težak délavec heavy worker
ročni délavec manual worker
neročni (pisarniški itd.) délavec žargon white-collar worker, blackcoated worker
priučen délavec semi-skilled worker, ZDA on-the-job trained worker
pristaniški délavec docker, dockyard labourer, ZDA longshoreman
sezonski délavec seasonal worker
délavec zdomec migrant worker
izpreti svoje délavce to lay off ali VB to stand off one's workmen
odpustiti svoje délavce to dismiss one's workmen, pogovorno to sack ali to fire one's workmen
za polni delovni čas zaposleni délavec full-timer
za polovični čas part-timer

délavec (-vca) | -ka (-e) m, f

1. operaio (-a), lavoratore (-trice), lavorante:
najeti, odpustiti delavca assumere, licenziare un operaio
cestni delavec stradino
gozdni delavec boscaiolo
poljski delavec operaio agricolo, bracciante
pristaniški delavec lavoratore del porto, portuale
tovarniški delavec operaio (di fabbrica)
brezposelni, sezonski delavec operaio disoccupato, stagionale
kvalificirani, nekvalificirani delavec operaio qualificato, non qualificato
mezdni delavec salariato
ročni delavec lavoratore manuale

2. (kdor poklicno opravlja delo, ki ni fizično) lavoratore; operatore:
družbeni, javni delavec operatore sociale
kulturni delavec operatore culturale
politični delavec politico
zdravstveni delavec operatore sanitario
umski delavec lavoratore intellettuale
znanstveni delavec scienziato

3. (kdor dela sploh) lavoratore (-trice); pl. pren. braccia

4. zool. (samec pri termitih) operaio

5. delavka zool. (pri mravljah) formica operaia; (pri čebelah) ape operaia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delavec na riževih poljih risaiolo, mondariso
delavec pri vagončkih (na gradbišču, v rudniku) vagonista
delavec v kovinsko-predelovalni industriji metalmeccanico
delavec v ladijski strojegradnji navalmeccanico
delavec v obutveni, papirni, sladkorni industriji calzaturiero, cartaio, zuccheriere
delavec v rudnikih žvepla caruso
delavec v sirarni casaro

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

kázen (-zni) f

1. castigo; punizione; pena:
otrok zasluži kazen il bambino si merita un castigo
dati kazen castigare, punire
pog. odsedeti, odslužiti kazen scontare la pena
odpustiti, preklicati kazen perdonare, revocare la pena
plačati kazen pagare la multa, la contravvenzione
mila, stroga kazen pena, punizione mite, severa
disciplinska, eksemplarična kazen punizione disciplinare, esemplare
denarna kazen pena pecuniaria, penale
telesna kazen pena corporale

2. jur. pena; punizione; ekst. fio:
odmeriti, predpisati kazen prescrivere la pena
naložiti kazen infliggere una punizione
najnižja, najvišja kazen pena minima, massima
pogojna kazen condanna condizionale
prostostna kazen, kazen odvzema prostosti (zaporna kazen) pena detentiva
smrtna kazen pena capitale, di morte
odgoditev kazni dilazione della pena
odpustitev kazni condono della pena, remissione; amnistia
pod smrtno kaznijo sotto pena di morte, pena la morte
sprememba kazni commutazione della pena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. večna kazen pena eterna
ped. vzgojna kazen castigo educativo, punizione educativa
žarg. šol. pisati kazen trascrivere, copiare per castigo
dobiti zasluženo kazen pagare il fio; šport. punizione; penalità, penalizzazione

mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol

častno mesto place d'honneur
delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
staro mesto vieille ville, cité ženski spol
svobodno mesto ville libre
učno mesto place d'apprentissage
na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
na višjem mestu en haut lieu
na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
načrt mesta plan moški spol de la ville

odpušča|ti¹ (-m) odpustiti delavce: entlassen; freistellen

odpušča|ti² (-m) odpustiti komu kaj verzeihen, vergeben

odpúščati (-am) imperf. glej odpustiti | odpuščati