Franja

odpor|en [ó] (-na, -no) widerstandsfähig; (trden, odporen proti obrabi) strapazierfähig; (obstojen) beständig; medicina widerstandsfähig, proti: gefeit (gegen) (tudi figurativno); -fest, -beständig, -sicher (za mraz winterfest, proti ognju feuerfest, obrabno verschleißfest, na pline gasfest, na radiranje radierfest, proti alkalijam alkalibeständig, alkalifest, proti bakterijam bakterienbeständig, proti drsenju rutschsicher, rutschfest, proti iztrgovanju rupffest, proti kislinam säurefest, säurebeständig, proti koroziji korrosionsfest, korrosionsbeständig, proti krizi krisenfest, krisensicher, proti lomu bruchfest, proti maščobam fettbeständig, proti moljem mottenecht, mottenfest, proti ognju feuersicher, feuerfest, proti olju ölfest, proti plesni schimmelfest, proti rji rostbeständig, proti staranju alterungsbeständig, proti suši dürreresistent, proti svetlobi lichtecht, proti tresljajem rüttelfest, erschütterungsfest, proti udarcem stoßfest, proti visoki temperaturi hochtemperaturfest, proti vlagi feuchtigkeitsbeständig, proti vremenskim vplivom wetterbeständig, wetterfest, proti zmrzali winterhart, tlačno druckfest, toplotno wärmebeständig, udarno schlagfest, v vročini warmfest)
biti odporen proti (einer Sache) widerstehen, resistieren, resistent sein, beständig sein

odpóren resistant, resisting; resistive; (žilav) tenacious, tough

odpórna moč resistivity
odpóren proti kislinam acidproof, resistant to acids
odpóren proti mrazu resistant to cold
biti odpóren to resist, to withstand

odpóren résistant; robuste, solide

odporen proti vremenskim spremembam résistant aux intempéries
odporen proti lomu, ognju, vročini, mrazu résistant à la rupture, au feu, à la chaleur, au froid

odpóren (-rna -o) adj. resistente, inattaccabile; pren. tetragono; med. immune:
odporen proti ognju parafiamma
snov, odporna proti kislini sostanza inattacabile dall'acido

odpóren -ma -o otporan: odporen proti mrazu, proti bolezni

odpóren resistente; sólido; fuerte, robusto

odporen proti ognju (vremenu) resistente al fuego (a la intemperie)

odpóren prid., стійки́й прикм.

odpóren -rna -o prid. rezistent, tenace, refractar; imun

sunkovno odpor|en [ó] (-na, -no) stoßfest

beständig

1. stalen, (andauernd) trajen, (unveränderlich) stanoviten (Wetter, Biologie, Philosophie)

2. (widerstandsfähig) obstojen (tudi Physik), odporen (gegen proti)

bitèvijast -a -o dial. močan, odporen

bronzé, e [brɔ̃ze] adjectif bronsiran; zagorel (od sonca); trd, odporen

visage masculin bronzé zagorel obraz

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

dȕrāšan -šna -o (it. durare)
1. odporen, žilav: durašan čovjek, radnik; -o kljuse
2. trajen: djela -e vrijednosti

endurant, e [ɑ̃dürɑ̃, t] adjectif vztrajen, odporen, trpežen; vieilli potrpežljiv

firmus 3, adv. -ē Ci., redkeje firmiter Ci., C. (indoev. kor. *dher(H)- nesti, držati, opirati; prim. stind.. dhāráyati nese, drži, nosi, vsebuje, opira, gr. θρῆνυς podnožnik, gr. θρόνος stol, prestol, lat. ferē, fermē, fornix, frētus, lit. deréti pogoditi se, najeti)

I.

1. trden, močen, krepek: rami C., fundamenta firmissima Ci., f. ordo (senatorius) Ci., f. res publ. S., vires O., vires ad dolorem ferendum firmae N., f. robora (podnice, mostnice) V., area L., carina, ianua, obiex, moenia O., firme insistere Suet., firmius durare Plin., munire latera firmius Amm., firmissime statuere aliquid Vitr., firmiter hoc tuo sit pectore fixum Luc. fr., firmiter affigere Varr. firmiter insistere C.; pren.: firmiter stabilire aliquem, firmiter in suo gradu collocari Ci.; pesn. z inf.: fundus nec vendibilis nec pascere firmus H. ki … niti ne more … ; occ. obstojen, trajen, trpežen: acta Caesaris firma erunt Ci. bodo obstale, firmissima vina V. zelo obstojna, zelo stanovitna.

2. (telesno) trden, močan, krepak, čvrst, jak: corpus Ci. ep., firmus ac valens Ci., vox Corn., iuvenis H., poples O., catuli Ph., credibilius est … occisos … a firmioribus imbecilliores Q., firmius aetatis robur Q., infantes firmiores Suet., remiges firmissimi Vell., aetas firmior Sil. mladost; occ. zdrav, živahen: corpus male firmum O. bolehno, si male firma cubabit O. bolehna, vixdum firmus a gravi valetudine Suet.

3. (v boju, vojni) močan, trden, odporen: equitatus et peditatus Ci., firmissimum robur copiarum Ci., firmissimum exercitus, legiones, manus, praesidia C., civitas in primis firma C., copiae N., ordines T. trdno strnjene; z ad: firmus ad castra facienda Ci., ad dimicandum C., exercitūs satis firmi ad tantum bellum L., firmior ad resistendum S. fr.; pren.: firmissimus irā O. najmočneje oborožen.

4. (o jedi in pijači) redilen, močan: cibus Varr., firmius est triticum quam milium, firmior ex frumento potio est Cels., f. vinum Gell. močno. —

II. metaf. (duševno in nravno)

1. trden, stanoviten, vztrajen, dosleden, neomajen, odločen: accusator, senatus bene f. Ci., senatum firmum sua sponte firmiorem vestra auctoritate fecistis Ci., animo firmissimo venit Ci., firmior in sententia Ci., vir in suscepta causa firmissimus Ci., f. pectus V., firmus contra pericula S., adversus famam rumoresque hominum L., adversus convicia Suet., adversum fortuita, adversum largitionem, adversum pecuniam T., firmissimus pro veritate Plin. iun.; s samim abl.: f. patria irā O., proposito Vell., mente firmissimus Vop.; firme aliquid comprehendere Ci., firmissime adseverare Ci. ep., graviter et firme respondere Plin., firmiter promittere Pl. ali meminisse Gell.; enalaga: f. opinio, firma praecepta officii Ci., firmissima consolatio Ci. kaj uspešna.

2. zanesljiv, gotov, zvest: foedus bene f. Enn. fr., fides Pl., gener Ter., amicitia Ter., Cu., amicus Ci., firmissimi amici N., firmissimae amicitiae Ci., f. duces, cives Ci., qui firmior candidatus fore videatur Ci. ki bi imel več upanja (da bo izvoljen), firmissima colonia Ci., auxiliorum firmae copiae, f. auxilium, argumentum, consilium, foedus, f. spes, f. decreta Ci.; z ad: utrum … tibi ad defensionem firmius fore putasti Ci., firmos eos (milites) ad tuendas nostras res efficere Ci.; subst. n: nihil satis firmi video Ter. nobenega zadostnega vzroka.

footsure [fútšuə] pridevnik
trden, odporen, stanoviten

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

hard-wearing [há:dwɛə:riŋ] pridevnik
odporen, močen, ki se dolgo nosi

hardy¹ [há:di] pridevnik (hardily prislov)
odporen, utrjen, drzen, smel, pogumen
botanika trajen (rastlina)

hardy annual botanika trajnica; parlament pogost predmet obravnave