odpa|sti1 (-dem) odpadati (pasti s česa) abfallen, fallen; omet, barva: abspringen, abplatzen; v konkurenci: ausscheiden, wegfallen; figurativno (postati odpadnik) abfallen (von), abtrünnig werden; figurativno nicht in Frage kommen (to odpade das kommt nicht in Frage)
odpasti na kot delež: kommen auf
Zadetki iskanja
- odpa|sti2 (-dem) prireditev, sestanek: entfallen, wegfallen, abfallen; šolska ura, predavanje: (izpasti) ausfallen
- odpásti to fall away (od from); to drop out; to secede (od from); (od vere) to apostatize, to become an apostate; (ne se vršiti) not to take place; (izneveriti se) to break away from, to defect
odpásti k Zahodu politika to defect to the West
to odpade (= ne pride v poštev) this is not to be taken into account
seja je odpadla the meeting did not take place
predstava danes odpade there will be no performance today
jutrišnja predstava odpade tomorrow's performance will not take place (ali has been cancelled) - odpásti (listje) tomber, se détacher ; (od vere) apostasier, renier (sa foi) ; (od stranke) abandonner (ali déserter) le parti
predavanje je odpadlo le cours n'a pas eu lieu - odpásti (-pádem) perf. glej odpadati | odpasti
- odpásti odpadem otpasti: listje je že od padlo; odpasti od vere
- odpásti (listje) caer ; (od vere) apostatar (de la fe), renegar ; (od koga, od stranke) abandonar, desertar (a alg, el partido)
jutri odpade španska ura mañana la lección española no tendrá lugar (ali será suspendida) - odpásti -páde dov., v 3. os., відпа́сти -паде́ док., опа́сти опаде́ док.
- odpásti -pádem dov. a cadea; a se desprinde, a se coji
- abfallen*
1. (herunterfallen) odpadati, odpasti
2. (sich senken) padati, nagibati se, spuščati se, spustiti se
3. (abtrünnig werden) odvrniti se (von od), ločiti se od, odpasti od
4. (nachlassen) pojemati, upadati
5. ein Boot: obrniti se po vetru/od vetra
6. kaniti (kanem); auch für dich wird etwas abfallen tudi zate bo nekaj kanilo zum Feinde abfallen dezertirati - abgehen*
1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)
2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči
3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se
4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati
5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)
6. Waren: iti v promet, prodajati se
7. (abgezogen werden) je treba odšteti
8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati
9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)
10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti - abspringen* skočiti iz/z; beim Turnen: odriniti se, vom Gerät: seskočiti; (zurückprallen) odskočiti, odbiti se; (sich ablösen) Farbe, Putz: odpadati, odpasti; figurativ umakniti se, odskočiti
- aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod
1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.
2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci. - amuïr, s' [amɥir] onemeti, odpasti (govorni glas)
- apostatare v. intr. (pres. apōstato) odpasti (od vere)
- apostatize [æpɔ́stətaiz] neprehodni glagol (from)
odpasti (od vere); izneveriti se, postati nezvest - apostatō -āre -āvī (apostata) od vere odpasti (odpadati), od vere odstopiti (odstopati), izneveriti (izneverjati) se: Cypr., Vulg.
- ausbleiben* izostati, manjkati; umanjkati; odpasti, Puls, Atmung: ustaviti se; X ist ausgeblieben Xa ni bilo
- ausfallen*
1. (herausfallen) Haare, Zähne: izpadati, izpasti
2. (wegfallen) odpasti, (aussetzen) izpasti, odpovedati
3. (enden) iziti se, končati se (gut/schlecht ausfallen dobro/slabo se končati); Resultat: gut/schlecht ausfallen biti dober/slab
4. Chemie obarjati se, oboriti se - ausscheiden*
1. (intransitiv se) izločati, izločiti, izločevati, Chemie oboriti, obarjati; bei Wettkämpfen: izločiti, intransitiv biti izločen ausscheiden aus einem Dienst: odhajati v pokoj, iti v pokoj, einer Koalition, einem Dienst: zapustiti (koalicijo, službo)
2. (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, odpasti
4. ausgeschieden werden izločati se, obarjati se, bei Wettkämpfen: biti izločen